ZELENA ENERGIJA
Evropska komisija predlaga: od leta 2030 novi mestni avtobusi brez izpustov emisij

Evropska komisija je predlagala, da bi bili vsi novi mestni avtobusi po letu 2030 brez izpustov. Gre za del širšega paketa ambicioznejših ciljev na področju izpustov novih težkih vozil, v skladu s katerimi bi do leta 2040 izpuste ogljikovega dioksida, ki jih oddajajo, zmanjšali za 90 odstotkov.
“Do leta 2030 bodo morali biti vsi novi mestni avtobusi brez izpustov. To je ambiciozno, a je povsem možno. Takšne spremembe kažejo državljanom, da je mogoč hiter prehod na čisto in zdravo prihodnost,” je ob predstavitvi predloga ciljev povedal izvršni podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.
Gre za del širšega paketa ambicioznejših ciljev na področju izpustov ogljikovega dioksida težkih vozil, med katera sodijo še tovornjaki, avtobusi za dolge razdalje, pa tudi priklopniki. Ti sicer ne oddajajo izpustov, a lahko k njihovemu zmanjšanju prispevajo z večjo energetsko učinkovitostjo.
Z letom 2030 bi morali biti izpusti novih težkih vozil glede na leto 2019, ko so bili cilji nazadnje posodobljeni, nižji za 45 odstotkov, z letom 2035 za 65, z letom 2040 pa za 90, je danes sporočila komisija.
Strožja pravila glede na predlog Evropske komisije ne bi veljala za vozila malih proizvodnih podjetij, vozila, ki se uporabljajo v rudarstvu, gozdarstvu in kmetijstvu, vojaška vozila, gasilska in reševalna vozila.
Novi cilji bi prispevali tudi k energetskemu prehodu, kot ga opredeljujeta evropski zeleni dogovor in načrt za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv REPowerEU. Z njimi bi namreč zmanjšali tudi povpraševanje po uvoženih fosilnih gorivih, obenem pa bi okrepili varčevanje z energijo in energetsko učinkovitost evropskega transportnega sektorja.
Po oceni komisije bi se povpraševanje po fosilnih gorivih med letoma 2031 in 2050 zmanjšalo za dve milijardi 159-litrskih sodov nafte glede na leto 2019.

Trenutno ima namreč 99 odstotkov avtobusov in tovornjakov na evropskih cestah motorje na notranje izgorevanje, pri čemer gre za dizelske motorje. To pomeni, da je sektor močno odvisen od uvoženih fosilnih goriv, hkrati pa prispeva tudi k onesnaževanju zraka, je poudaril Timmermans, ki je pristojen za evropski zeleni dogovor.
Nova pravila so po njegovih besedah obenem pomemben del t. i. zelenega načrta za evropsko industrijo, katerega namen je okrepiti globalno konkurenčnost evropskega gospodarstva.
“Proizvodnja težkih vozil je sektor, v katerem so številni evropski proizvajalci že zdaj vodilni. S tem zakonodajnim okvirjem pa bomo zagotovili, da bo tako ostalo tudi v prihodnje,” je povedal izvršni podpredsednik komisije.
“Naj bom povsem jasen. Ne želimo, da se ponovi zgodba s solarnimi paneli, ki smo jih izumili, nato pa se je vsa proizvodnja preselila na Kitajsko. Želimo, da je proizvodnja evropska,” je dejal.
Predlog komisije bosta zdaj obravnavala Svet EU, v katerem so države članice, in Evropski parlament. Ta je ravno danes dokončno potrdil cilje glede izpustov avtomobilov in kombiniranih vozil, ki med drugim predvideva prepoved prodaje vozil na notranje izgorevanje od leta 2035.
ZELENA ENERGIJA
Tudi v Halozah niso naklonjeni vetrnim elektrarnam

Prebivalci Haloz, ki nasprotujejo postavitvi petih vetrnih elektrarn, so se združili v civilno iniciativo. Zdaj so se jim pridružili še župani haloških občin Podlehnik, Majšperk, Videm, Cirkulane in Zavrč. Ti odločno nasprotujejo umestitvi vetrnih elektrarn na območju Loga v občinah Žetale in Rogatec. Kot poudarjajo, bi umestitev vetrnih elektrarn v okolje, ki je izjemno občutljivo, naravno in turistično dragoceno, imela trajne negativne posledice za celotne Haloze.
Župani tudi menijo, da bi vetrnice prinesle trajno vizualno degradacijo krajine Haloz. Opozorili so, da bi postavitev petih vetrnih agregatov višine do 220 metrov pomenilo drastičen poseg v značilno krajino Haloz. Gre za območje neokrnjene narave z razgibanimi griči, gozdovi in vinogradi, ki bi bilo zaradi izjemne vidnosti nepovratno prizadeto.
Vetrnice bi po njihovih besedah tudi zmanjšale turistični potencial Haloz, saj z vizualnimi in zvočnimi vplivi prinašajo izgubo ključnih konkurenčnih prednosti za razvoj zelenega turizma.

Zavarovan gozd Belinovec in Donačka gora
Župani so poudarili, da načrtovana postavitev vetrnic poteka v neposredni bližini zavarovanega gozda Belinovec in Donačke gore, ki sodita v območje visoke naravovarstvene vrednosti. To pomeni nedopusten poseg v okolje, kjer bi morala prevladovati skrb za naravo, in ne industrijski objekti.
“Načrtovana investicija v višini 55 milijonov evrov predstavlja izjemno visok strošek, ob tem pa se pojavljajo resni dvomi o energetski učinkovitosti projekta. Na območju Loga oz. Maceljske gore vetrni potencial ni posebej izrazit. Zato obstaja utemeljen dvom, da je na tej lokaciji sploh dovolj vetra, da bi bila investicija energetsko in ekonomski smiselna,” so zapisali v Občini Podlehnik.
Družba DEM iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne načrtuje postavitev petih vetrnih agregatov na grebenu Maclja – treh na območju občine Rogatec in dveh v občini Žetale. Skupna nazivna moč vseh agregatov naj bi bila do 35 megavatov, kar bo letno zagotovilo več kot 60 gigavatnih ur električne energije.
ZELENA ENERGIJA
Zelena ali modra energija? Kmalu podvodna elektrarna ob obali Normandije

Ob obali Normandije naj bi zrasla farma najmočnejših podvodnih turbin na svetu. Eden prvih komercialnih pilotnih projektov, ki izkorišča energijo plimovanja v Franciji, NH1, naj bi na tisoče domačinov oskrboval s čisto ‘modro’ energijo.
Projekt podvodnih turbin v Franciji bo s štirimi turbinami izkoristil potencial najmočnejšega toka plimovanja v Evropi kot vir obnovljive energije, poroča Euronews. Zeleni projekt financira sklad za inovacije Evropske unije. Podvodna tovarna čiste energije bo zrasla tri kilometre zahodno od obale Cap de la Hague. Elektriko naj bi začela dobavljati do leta 2028. Podvodne turbine, ki se trenutno gradijo v pristaniškem mestu Cherbourg, bodo imele premer rotorja 24 metrov in zmogljivost 3 megavatov. Četverica z močjo 12 MW bo dobavila 34 GWh energije na leto – dovolj za potrebe 15.000 lokalnih prebivalcev, poroča Euronews.
Kako bodo plimske turbine vplivale na morsko okolje?
Projekt bo nameščen na globini najmanj 38 metrov. V podjetju zagotavljajo, da njegova pilotna podmorska farma ne bo predstavljala nevarnosti za plovbo ali pomorsko varnost in bo delovala ob upoštevanju morskega življenja. Študije na terenu kažejo celo na vrnitev rib in morske megafavne na obstoječa projektna mesta, poudarja. Projekt MeyGen ob obali Škotske na primer nakazuje, da so temelji turbin in povezovalni kabli lahko naselitveni prostori za vrste.
Glede na druge študije so ravni zvočnega tlaka plimskih turbin bistveno nižje od pragov motenj morskega življenja. S projektom naj bi prihranili kar 57.878 ton ekvivalenta CO2 pri emisijah toplogrednih plinov, še poroča Euronews.

Kaj je energija plimovanja?
Energija plimovanja je vir obnovljive energije, ki je posledica periodičnega gibanja morja in oceanov zaradi plimovanja. Plimovanje je periodično odzivanje vodovja (pa tudi trdne zemeljske skorje in ozračja) na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Lune in Sonca. Ker so te anomalije v zemeljski skorji in ozračju zelo majhne, so običajno zanemarjene. Nasprotno pa je plimovanje morja in oceanov zelo pomembno, tudi zaradi energije plimovanja. Menjava med plimo in oseko se zgodi dvakrat na dan. Plime in oseke so naravni pojavi, ki jih povzročajo gravitacijske sile, ki delujejo med Luno, Zemljo in Soncem. Energija plimovanja temelji na razliki v višini gladine morja med plimo in oseko.
Ta razlika ustvarja stalen pretok vode, ki se lahko uporablja za pogon turbin in proizvodnjo električne energije. Za razliko od drugih obnovljivih virov energije, kot sta sonce ali veter, je energija plimovanja predvidljiva in stalna. Na globalnem nivoju so območja z izrazitimi plimnimi razlikami najbolj primerna za izkoriščanje plimne energije.
V Jadranskem morju so plime in oseke manj izrazite, kar omejuje potencial za plimno energijo, vendar so še vedno prisotne in pomembne za lokalne ekosisteme. Vodovje (zlasti morja in oceani, pa tudi večji vodotoki, veletoki) se periodično odziva na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Lune in Sonca na naš planet. Ta sila deformira vodna telesa, pojavi se plimovanje.
Energija plimovanja izkorišča ta nihanja vode za pridobivanje energije. Objekti na območju plimovanja so podobni hidroelektrarnam, prilagojenim morskemu okolju. Z izgradnjo enega ali več podpornih sten (jezov) za ustvarjanje umetne razlike v nivoju vode se voda ujame skozi polnilne kanale, ko nastopi plima. Poplavljena zapornica je v dvignjenem položaju glede na naravno gladino vode, ko začne plima upadati. Na tej točki se odprejo kanalska vrata, ki omogočajo pretok vode skozi turbine. Lopatice turbin se začnejo vrteti in poganjajo generator, ki proizvaja elektriko, je pojasnjeno na spletnih straneh Borzena.
ZELENA ENERGIJA
Največja sončna elektrarna v Sloveniji Zlatoličje-Formin bo poskrbela za več kot 7000 gospodinjstev

Dravske elektrarne Maribor načrtujejo enega največjih projektov na področju sončne energije v Sloveniji. Z gradnjo sončne elektrarne Zlatoličje – Formin do leta 2027 želijo povečati energetsko samozadostnost države.
Sončna elektrarna z močjo 22 MW in letno proizvodnjo 27 GWh bo lahko oskrbovala približno 7200 gospodinjstev. Z njo bodo zmanjšali odvisnost od uvoza energije, hkrati pa zagotovili njeno trajnostno proizvodnjo.
Največja sončna elektrarna v državi bo za dodatno proizvodnjo električne energije izkoristila obstoječo energetsko infrastrukturo brežin kanala reke Drave.
Andrej Kovač, vodja projekta, iz Dravskih elektran Maribor pravi: “Elektrarna bo nameščena na južno stran teh dovodnih kanalov, na zunanjo stran, tako da bo vidna tudi z avtoceste oziroma z določenih območij polja, tudi iz določenih naselij.”
Prav njen vizualni vpliv na okolje, tudi na kmetijske in rekreacijske površine, je bil glavni pomislek prebivalcev ob javnih predstavitvah projekta.
“Mi bomo izključno nameščali objekte na brežine, tako da bodo dejansko vse poti, sploh poljske poti pod nasipi, pa tudi vzdrževalne na kroni nasipov, ostale prosto dostopne,” odgovarja Andrej Kovač.
Sončna elektrarna bo imela osem ločenih segmentov, segment 5 v Zlatoličju je že zgrajen. Ob trajnostnih učinkih bo elektrarna izboljšala stabilnost elektroenergetskega omrežja. Razbremenila bo tudi srednjenapetostno omrežje, kar bo pomembno za nadaljnji razvoj.
Začetek gradnje načrtujejo za leto 2026, sončna elektrarna pa naj bi začela obratovati leto pozneje.
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Gradbeništvo1 mesec nazaj
Colliers: Stabilna rast slovenskega nepremičninskega trga navkljub globalnim izzivom
-
Arhitektura4 tedni nazaj
Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu
-
KULTURA1 mesec nazaj
Slavnostna otvoritev EPK-ja v Novi Gorici stala milijon evrov
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
MATERIAL BAR na Milanskem tednu oblikovanja 2025
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Skupinska razstava v galeriji ZDSLU: Plameni hrepenenja
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazaj
Samsung z novo kolekcijo Art Basel Hong Kong nadgrajuje doživetje umetnosti na domu
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Đanino Božić z novo razstavo v artKITu: Tako ali drugače