Connect with us

ZELENA ENERGIJA

Katere evropske države prevladujejo na področju sončne energije?

Objavljeno

dne

Ste se spraševali, katere evropske države so na čelu prodora sončne energije? Kdo je v ospredju in kdo zaostaja?

Imajo nenehne razprave o solarni energiji sploh smisel? Da, saj lahko s ponosom povemo, da že vlaganja v trajnostno energijo že kažejo rezultate, saj je sončna energija v lanskem poletju Evropski uniji pomagala preprečiti za kar 29 milijard evrov uvoza plina!

Toda prostor za izboljšavo še ostaja, saj raziskave kažejo, da se bo morala količina proizvedene sončne energije za uspešen boj proti posledicam podnebnih sprememb do leta 2035 povečati kar devetkrat.

Katere so torej evropske države, ki jim gre na področju proizvodnje sončne energije trenutno najbolje? To so Nizozemska, v kateri sončna energija predstavlja 23 % vse proizvedene energije, Nemčija z 19 % ter Španija s 17 %.

Pridružujejo se jim tudi vzhodnoevropske države, ki so v zadnjih letih močno okrepile področje proizvodnje zelene energije. Poljska je proizvodnjo sončne energije v štirih letih povečala kar 26-krat!

Lestvice so postranskega pomena, ključen je cilj

Preden ste pričeli z branjem članka, ste ob naslovu prav gotovo pomislili, da so na vrhu proizvodnje sončne energije predvsem najbolj sončne države, a to v resnici ne drži, saj so v tej lestvici veliko bolj ključne politične in finančne spodbude. Sonce se namreč s pravo lego in pravim tipom sončnih celic najde in izkoristi prav vsepovsod. Tako fotovoltaiko s pridom izkoriščajo tudi na Švedskem, kjer je morda zaradi hladnejšega podnebja ne bi pričakovali.

V resnici je lestvico držav glede na popularnost, količino in druge parametre na področju sončne energije zelo težko oblikovati, saj štejeta tudi poseljenost in sama velikost države. Izstopa namreč Luksemburg, ki ima najvišji odstotek sončne energije, kar pa je zaradi velikosti države povsem razumljivo.

Evropske države se med seboj razlikujejo tudi po ciljih, ki jih želijo na področju zelene energije oziroma obnovljivih virov energije doseči. Tako je blizu vrha te lestvice Nemčija, ki si želi kar 80-odstotni delež obnovljivih virov energije že do konca tega desetletja, medtem ko si Nizozemska, Danska in Avstrija prizadevajo za kar 100 odstotkov.

Vlaganja v trajnostno energijo že kažejo rezultate, saj je sončna energija v lanskem poletju Evropski uniji pomagala preprečiti za kar 29 milijard evrov uvoza plina!

Razlike tudi v domiselnosti proizvodnje zelene energije

Še en vidik obstaja, po katerem se evropske države med seboj pomembno razlikujejo – kreativnost pri povečevanju količine proizvedene sončne energije in vpeljevanju elementov fotovoltaike v vsakdanje življenje.

Tako se nekatere države poslužujejo predvsem strešnih sončnih celic na strehah podjetij, trgovskih centrov in stanovanjskih objektov, medtem ko druge v solarne farme preobražajo zapuščene rudnike in druga degradirana zemljišča, s sončnimi celicami opremljajo parkirišča, železniške in avtobusne postaje ter celo ceste, nekatere pa gredo še korak dlje in solarno farmo postavijo kar sredi morja!

Ne glede na vse pa je bolj kot razvrščanje držav v lestvice po tem ali drugem kriteriju ključno nekaj drugega – njihovo prizadevanje za prehod na bolj zelene, trajnostne in obnovljive vire energije.

ZELENA ENERGIJA

Se prihodnost baterij skriva v morski soli in ne v litiju?

Objavljeno

dne

Trenutno kot material za izdelavo baterij prevladuhe litij, a zadnja inovacija nakazuje, da bi ga lahko zamenjalo nekaj drugega – morska sol!

Morda pa bomo le razrešili težavo odpadnih, okolju ne preveč prijaznih baterij, ki bodo hkrati tudi veliko cenejše? Možnost zares obstaja, saj so raziskovalci z Univerze v Sydneyju nedavno razvili posebno novo poceni baterijo z vrsto staljene soli, ki jo je mogoče predelati iz morske vode. Ta baterija ni le cenejša, ampak kar štirikrat bolj zmogljiva kot litij!

»Rešitev« v svetu baterij

Baterija avstralskih raziskovalcev je tako izdelana iz natrijevega žvepla, posebne vrste staljene soli, ki jo je mogoče predelati iz morske vode – je baterija poceni in okolju prijaznejša od obstoječih možnosti.

Kot pojasnjuje dr. Shenlong Zhao z Univerze v Sydneyju, bi lahko nova baterija na področje obnovljivih virov prinesla močno potreben preboj in rešitev težave odpadnih baterij, ki zadnja leta predstavljajo precejšnjo problematiko.

Raziskovalci z Univerze v Sydneyju so nedavno razvili posebno novo poceni baterijo z vrsto staljene soli, ki jo je mogoče predelati iz morske vode. Ta baterija ni le cenejša, ampak kar štirikrat bolj zmogljiva kot litij!

Zakaj pa ne litij?

Težava litijevih baterij ter baterij, izdelanih iz redkih zemeljskih kovin kot so litij, grafit in kobalt je tudi v omejenosti količine teh kovin na zemlji, že uporabljene kovine pa je nato iz odpadnih baterij precej težko ponovno pridobiti.

Ker se litij pretežno pridobiva z uporabo uparjalnih bazenov, je za proizvodnjo ene metrične tone potrebnih približno 2,2 milijona litrov vode.

Ob tem ne smemo pozabiti, da pridobivanje litija zahteva velike količine vode, prispeva pa tudi k izgubi biotske raznovrstnosti, degradaciji tal … Za dosego podnebne nevtralnosti bo EU do leta 2030 potrebovala 18-krat več litija, kot ga trenutno uporablja, do leta 2050 pa skoraj 60-krat več.

Inovacija avstralskih raziskovalcev je zato pravi balzam za dušo, skorajda »mesija«, ki ga je svet baterij dolgo pričakoval. Prvotni poskusi kažejo, da bi lahko tovrstno baterijo z nekaj izboljšavami čez čas začeli uporabljati v večji meri.

Nadaljuj z branjem

ZANIMIVOSTI

V Rimu osrednja Božična smrekica sveti s pomočjo solarnih panelov, okoljevarstveniki pa se zgražajo

Objavljeno

dne

Avtor

V Rimu je izbruhnil spor zaradi dveh “grdih” solarnih panelov, ki letos napajata lučke na tradicionalnem božičnem drevesu sredi italijanske prestolnice.

Rimljani vsako leto težko pričakujejo trenutek, ko prispe božična smreka na trg Piazza Venezia v starem središču Rima, pri tem pa se vedno krešejo mnenja glede božičnih okraskov.

Leta 2017 je bilo še posebej burno, saj je smreka precej klavrnega videza sprožila primerjave z “WC-ščetko”, o “zanikrnem” božičnem drevesu na Piazzi Venezia pa so se razpisali celo v New York Timesu.

Letos je smreka dovolj košata, je pa prebivalce zmotila odločitev, da ob njeno vznožje namestijo dva orjaška solarna panela.

Vittorio Sgarbi, umetnostni kritik in namestnik ministra za kulturo, pa je pobudo označil za “prikaz lažnega okoljevarstva“. Kot je povedal, je rimskega nadzornika za arheologijo prosil za pojasnilo, kako je lahko privolil v nekaj, kar v spomeniško zaščitenem središču tako bode v oči.

“To je ideja a la Greta Thunberg,” je dejal in dodal, da nikdar ne bi smeli namestiti panelov na “spomeniško zaščiteni trg“, ko pa je na voljo toliko drugih možnosti.

Rimski župan zagovarja trajnostni prostop

Nič manj zgrožen ni Fabrizio Santori, politik skrajno desne stranke Liga. “Prejemam sporočila ljudi, ki so skušali namestiti solarne panele, a jih je urad nadzornika gladko zavrnil. Zdaj pa vidimo, da lahko mesto mirne duše namesti dva orjaška panela sredi Piazze Venezia, kar se zdi norčevanje. Vprašanje obnovljive energije je vsekakor pomembno, ampak moramo pa tudi spoštovati mestno kuliso,” je povedal za časnik La Repubblica.

Kritična je tudi Linda Meleo, nekdanja rimska svetnica iz Gibanja petih zvezd, stranke, za katero je zaščita okolja ključni element njenega političnega programa. “Obstajajo druge metode za razsvetlitev s čisto energijo, ne da se sredi trga namestita panela, ki sta objektivno grda,” je dejala.

Uporabo sončnih celic, ki bodo napajale tudi božično razsvetljavo na bližnji nakupovalni ulici Via del Corso, pa zagovarja rimski župan Roberto Gualtieri. Kot je poudaril, bodo z uporabo panelov zmanjšali emisije ogljikovega dioksida za več kot 70 kilogramov na dan. “Cilj tega je promovirati trajnostno kulturo, pri tem pa upoštevati tudi naraščajoče cene energentov zaradi vojne v Ukrajini,” je povedal.

Rimljani vsako leto težko pričakujejo trenutek, ko prispe božična smreka na trg Piazza Venezia v starem središču Rima, pri tem pa se vedno krešejo mnenja glede božičnih okrasko. Foto: EPA
Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Objavljeno

dne

Avtor

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje.

Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala nekaj, kar smo sicer že slutili, a ne vedeli, da je tako slabo. Mesta se namreč glede na izsledke raziskave segrevajo 29 % hitreje kot podeželje, pogosteje doživijo vrtoglave temperaturne rekorde, se soočajo s pomanjkanjem vode zaradi suše, taljenjem materialov, ki niso prilagojeni na vročinske valove in podobno. Naj spomnimo, da je v letošnjem letu svoj (in azijski) rekord doseglo mesto Shush v Iranu, ki je poleti doseglo 53,6 °C.

Le še dva meseca nas ločita do konca tega leta in trenutni podatki kažejo, da obstaja velika verjetnost, da bo letošnje leto šesto najtoplejše leto v zgodovini merjenja. Nič kaj spodbudno, ne?

Pa rešitev? Ozelenitev mest. Tako preprosta, a hkrati tako težka rešitev, ki pa se je bodo morala mesta začeti posluževati v večji meri kot doslej. Dokazi namreč kažejo, da vsakršno povečanje ravni vegetacije v mestu, pa naj gre za drevesa, strešne vrtove ali farme, vertikalne vrtove, mini parke ali karkoli drugega, občutno vpliva na temperaturo in splošno klimo v mestu.

Modro-zelene strehe, vpojne opeke …

Če povzamemo splošne ugotovitve raziskave, te nakazujejo, da se glede na podatke med letoma 2002 in 2021, dnevne temperature v mestih v povprečju segrejejo za 0,56 °C na desetletje, segrevanje pa hitreje poteka v velemestih oziroma v mestih, ki se z veliko hitrostjo širijo. Ozelenitev lahko trend segrevanja precej ublaži – v nekaterih mestih ga je doslej izravnala za 0,13 °C, kar sploh ni zanemarljivo.

Ob ozelenitvi so za ublažitev segrevanja na voljo tudi številne tehnološke rešitve, med katerimi izstopajo modro-zelene strehe RESILIO, ki se lahko pohvalijo s posebnim vpojnim slojem, ki shrani deževnico, kar omogoča rast vegetacije v zelenem delu strehe, vse skupaj pa zmanjša segrevanje.

Med ostale rešitve sodijo še posebne porozne opeke, ki vpijajo deževnico in jo v sušnem obdobju oddajajo ter tako ohlajajo ozračje ter številni drugi materiali. A kot poudarjajo znanstveniki … Ni ga čez zelenje.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA1 teden nazaj

Svetovni dan mokrišč: zagotavljajo nam pitno vodo, a izginjajo hitreje kot gozdovi

2. februarja beležimo svetovni dan mokrišč, letos s sloganom »Čas je za obnovo mokrišč« . Za tem dnevom stoji sekretariat Konvencije o...

DOGODKI1 teden nazaj

Poziv za prijavo umetniških del za razstavo v sklopu Ulične galerije TAM-TAM

V prihodnjih 12 mesecih bo kuratorska ekipa Ulične galerije predstavila 12 mladih vizualnih umetnic_kov in grafičnih oblikovalk_cev, ki skozi formo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v petek, 3. marca, organiziralo strokovno srečanje, katerega osrednja tema bo izvedba toplotnega ovoja stavbe po...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

V gradbeništvu znova zeva velika luknja zaradi pomanjkanja delovna sile, ki za boljše pogoje odhaja na tuje

Kdo se bo lotil gradnje tretje razvojne osi, socialnih stanovanj? Kdo bo posodobil železnice, kdo razširil avtoceste, ki se utapljajo...

EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Prvo cepivo za čebele na svetu: je res tako prelomno?

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti

Javni poziv naslavlja temo povezovanja sodobne oblikovalske produkcije z bogato kulturno dediščino rokodelstva in obrti. V sklopu medinstitucionalne razstave Trienale rokodelstva...

Slovenija3 tedni nazaj

Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Koliko bo zamenjava občinskega vodstva vplivala na kulturni center v Izoli?

V Izoli so znova predstavili na natečaju izbrane rešitve za arhitekturno zasnovo tamkajšnjega Istrskega kulturnega centra. Za uresničitev projekta, ki...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Znova neuspešen razpis za gradnjo zunanjega amfiteatra v Novi Gorici

V Novi Gorici še vedno upajo, da bo do leta 2025, ko bo Nova Gorica postala Evropska prestolnica kulture, ob...

ZELENA ENERGIJA1 mesec nazaj

Katere evropske države prevladujejo na področju sončne energije?

Ste se spraševali, katere evropske države so na čelu prodora sončne energije? Kdo je v ospredju in kdo zaostaja? Imajo...

POPULARNO