Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejme Ivo Prančič, nagrado za aktualno produkcijo Damijan Kracina, priznanje za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti pa Marija Mojca Pungerčar.

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) je nagrado podelilo na slovesnosti v Narodni galeriji. Društvo podeljuje nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo ustvarjalcem, ki so člani DLUL-a, in so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko vizualno umetnost.

Ivo Prančič – rodil se je leta 1955 v Ljubljani – je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je končal tudi slikarsko specialko. Študijsko se je izpopolnjeval na potovanjih in s štipendijo fundacije Pollock-Krasner. Svoje delo je predstavil na kakšnih 70 samostojnih in približno sto skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2001 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada.

Kot je zapisano v utemeljitvi, je Prančič eden vodilnih slikarjev generacije, ki se je formirala v 80. letih minulega stoletja in ustvarjala v kontekstu neomodernističnega abstraktnega slikarstva. Uveljavil je prepoznavno estetiko, ki v ospredje postavlja slikarsko materialnost in proces. Njegove slike, objekti in ambientalne postavitve, ki kreirajo celovitejšo gledalčevo izkušnjo, iz bazične materialnosti ustvarijo spektakularnost slikovnega dogodka. Njegove monumentalne podobe se na avtentičen in ponotranjen način odzivajo tudi na aktualne družbene fenomene in hitre fascinacije, ki jih proizvajajo svetovi medijskih tehnologij, je še zapisala žirija.

Damijan Kracina je dobitnik nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo. Leta 1970 v Kobaridu rojeni umetnik je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani po študiju kiparstva končal še specialistični študij iz kiparstva in video umetnosti. Izpopolnjeval se je v Avstriji in ZDA. Leta 1992 je soustanovil umetniško skupino Provokart. Leta 2005 je soustanovil umetniško skupino Društvo za domače raziskave. Je član kolektiva AKC Metelkova.

Osnovna premisa Kracinovega ustvarjanja je prevpraševanje simbolnega odnosa človek-družba-narava in ideološke reprezentacije simbolnega, kar izpostavi na primerih posameznih produkcij, najsi iz razstavnega opusa ali natečajnih prijav, beremo v utemeljitvi. “V samostojnem razstavnem opusu predstavlja predvsem kiparska dela v kombinacijah z risbami, slikami oziroma grafikami in videom, ki jih glede na prostor in produkcijske možnosti zaokroži v celostno umetnino in učinkovito prostorsko izkušnjo.”

Priznanje Ivane Kobilca za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti pa podeljuje društvo Mariji Mojci Pungerčar. Umetnica, ki se je rodila leta 1964 v Novem mestu, je v Ljubljani obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo ter na ALUO diplomirala iz slikarstva, nato pa magistrirala iz novih žanrov v likovni umetnosti na San Francisco Art Institute v Kaliforniji. Je ustanovna članica KUD Trivia in Odprte zbornice za sodobno umetnost, bila je urednica Artservisa, spletnega portala za informacije s področja kulture, leta 2014 je ustanovila Novičnik za samozaposlene v kulturi, ki ga tudi vodi in ureja.

Kot med drugim preberemo v utemeljitvi, z Novičnikom vzdržuje podporni sistem za vse samozaposlene v kulturi. Novičnik je vir verodostojnih informacij s področja finančne, socialne in druge spreminjajoče se zakonodaje, aktualnih razpisov, natečajev in kot tak predstavlja neprecenljivo podporo posamezniku v kulturi.

Žirijo so sestavljali Nadja Gnamuš, Vesna Krmelj, Anja Jerčič Jakob, Zoran Srdić Janežič in Zora Stančič.

Slovenska umetnica, ki živi Dunaju, je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja. Žirijo je prepričala s svojo umetniško prakso na stičišču arhitekture, kiparstva in slikarstva ter “s prepoznavno edinstvenostjo, z barvami in oblikami”.

Nagrado, vredno 11 tisoč evrov, bodo Maruši Sagadin izročili 22. novembra, so sporočili iz sklada Otta Mauerja.
“Barve so močne, modre, rumene, rožnate, oranžno-rjave, bele. Oblike spominjajo na dela pop arta iz 70. in 80. let minulega stoletja, na Claesa Oldenburga ali pa na izrezanke iz lesa z jasnimi referencami na obrise teles ali črk,” je v utemeljitev nagrade med drugim zapisala žirija.

Umetnost, v kateri je prostor za humor
Za dela 42. dobitnice nagrade Otta Mauerja je značilen lasten humor, ki se ne nazadnje odraža v odnosu med skulpturami in njihovimi naslovi, kot sta Hitre noge (2019) ali Srce v hlačah (2018). “Dela ne nagovarjajo od zgoraj kot ‘visoka umetnost’, temveč so na ravni tistih, ki se z njimi srečajo.”

Nagrado od leta 1981 podeljuje Sklad Otta Mauerja Dunajske nadškofije. Člani letošnje žirije so bili umetnica Dorit Margreiter, generalna direktorica Muzeja Belvedere Stella Rollig, direktorica Muzeja dunajske katedrale Johanna Schwanberg, umetnica Maja Vukoje in jezuit Gustav Schörghofer.

Leta 1978 v Ljubljani rojena in na Dunaju živeča umetnica Maruša Sagadin je najprej končala študij arhitekture v Gradcu in pozneje še študij kiparstva na dunajski Akademiji za likovno umetnost.

Umetnostna galerija Maribor na ogled postavlja znane in manj znane podobe mesta ob Dravi, ki jih je ustvarilo skoraj 30 umetnikov in umetnic, ki so v zadnjih stotih letih živeli ali ustvarjali v Mariboru.

V Umetnostni galeriji Maribor se bodo z današnjim odprtjem razstave Podobe Maribora pridružili praznovanju Dneva Maribora 2022, ki ga štajerska prestolnica vsako leto zaznamuje 20. oktobra. Kot so ob tem sporočili iz galerije, podobe Maribora slikajo mesto zadnjih 100 let – od začetka 20. stoletja do danes. “Popeljejo nas skozi klasične vedute – pogled na staro mesto ob Dravi, glavni trg s kužnim znamenjem, historične uličice na Lentu, stolna cerkev in mestni grad – do manj običajnih motivov obrobnih predelov mesta, novih mestnih četrti ter mestnega parka,” so dodali.

Prednost dali redkeje razstavljenim delom
Z mestom so se ukvarjali predvsem mariborski umetniki, pa tudi tisti, ki so krajši čas delovali v mestu. Med izbranimi mariborskimi podobami izpostavljajo grafične cikle Josipa Pipa Petelna in Viktorja Cotiča, odlične grafike Otona Polaka, risbe iz skicirk Ide Brišnik Remec in Marjana Remca ter poglede na mariborske trge, ulice in stari most Zorana Mušiča, Karla Jiraka in Fredy Koschitz.

Med mariborskimi podobami v zbirki UGM, “ki bi lahko napolnile tudi celotno galerijo”, so bili posebej pozorni na tista umetniška dela, ki so zelo redko na ogled, z željo predstavitve njihovega bogatega fundusa.

Ena umetnina bo dobila novo življenje kot spominek
Ob tem so v galeriji Mariborčane in druge povabili, da na razstavi glasujejo za Podobo Maribora 2022 in sodelujejo pri izboru zmagovalnega motiva. Izbrano umetniško delo bodo reproducirali in bo na voljo zainteresiranim, da ga odnesejo v svoje domove.

V pripravi na razstavo so Mariborčane tudi povabili, da jim posredujejo informacije o podobah Maribora iz domačih zbirk in z njimi delijo zgodbe o tem, kako so umetnine prišle v družinsko last. Odzvali so se številni lastniki del, ki so jih evidentirali, izbor pa bodo kot videodokument predstavili ob razstavi.