Slovenija
UG Maribor predstavlja: Prepoznavne podobe Maribora v zadnjih 100 letih
Umetnostna galerija Maribor na ogled postavlja znane in manj znane podobe mesta ob Dravi, ki jih je ustvarilo skoraj 30 umetnikov in umetnic, ki so v zadnjih stotih letih živeli ali ustvarjali v Mariboru.
V Umetnostni galeriji Maribor se bodo z današnjim odprtjem razstave Podobe Maribora pridružili praznovanju Dneva Maribora 2022, ki ga štajerska prestolnica vsako leto zaznamuje 20. oktobra. Kot so ob tem sporočili iz galerije, podobe Maribora slikajo mesto zadnjih 100 let – od začetka 20. stoletja do danes. “Popeljejo nas skozi klasične vedute – pogled na staro mesto ob Dravi, glavni trg s kužnim znamenjem, historične uličice na Lentu, stolna cerkev in mestni grad – do manj običajnih motivov obrobnih predelov mesta, novih mestnih četrti ter mestnega parka,” so dodali.

Prednost dali redkeje razstavljenim delom
Z mestom so se ukvarjali predvsem mariborski umetniki, pa tudi tisti, ki so krajši čas delovali v mestu. Med izbranimi mariborskimi podobami izpostavljajo grafične cikle Josipa Pipa Petelna in Viktorja Cotiča, odlične grafike Otona Polaka, risbe iz skicirk Ide Brišnik Remec in Marjana Remca ter poglede na mariborske trge, ulice in stari most Zorana Mušiča, Karla Jiraka in Fredy Koschitz.
Med mariborskimi podobami v zbirki UGM, “ki bi lahko napolnile tudi celotno galerijo”, so bili posebej pozorni na tista umetniška dela, ki so zelo redko na ogled, z željo predstavitve njihovega bogatega fundusa.

Ena umetnina bo dobila novo življenje kot spominek
Ob tem so v galeriji Mariborčane in druge povabili, da na razstavi glasujejo za Podobo Maribora 2022 in sodelujejo pri izboru zmagovalnega motiva. Izbrano umetniško delo bodo reproducirali in bo na voljo zainteresiranim, da ga odnesejo v svoje domove.
V pripravi na razstavo so Mariborčane tudi povabili, da jim posredujejo informacije o podobah Maribora iz domačih zbirk in z njimi delijo zgodbe o tem, kako so umetnine prišle v družinsko last. Odzvali so se številni lastniki del, ki so jih evidentirali, izbor pa bodo kot videodokument predstavili ob razstavi.


Slovenija
Evropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za izvedbo projekta Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območjih Natura 2000 Pohorje – Pohorka 2, ki predstavlja nadaljevanje prizadevanj za dolgoročno varovanje naravne dediščine Pohorja.
Projekt nadgrajuje aktivnosti in izkušnje preteklih projektov na tem območju, zlasti kohezijskega projekta Pohorka. Osredotočen je na izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 Pohorje, ki zajema dele Podravske, Koroške in Savinjske regije. Pohorje s svojimi gozdovi, barji, potoki in vrstno pestrimi travišči predstavlja eno najpomembnejših naravovarstvenih območij v Sloveniji, pri čemer je pomemben del njegove biotske raznovrstnosti ohranjen tudi zaradi dolgoletne tradicionalne rabe prostora.

Obnova habitatov in izboljšanje življenjskih razmer za ogrožene vrste
Projekt vključuje vrsto ukrepov za obnovo najbolj ogroženih habitatnih tipov ter izboljšanje življenjskih razmer za prostoživeče vrste. Predvidena je obnova traviščnih, gozdnih in mokrotnih habitatov, izboljšanje strukture gozdov, sanacija degradiranih območij ter vzpostavitev mirnih območij, namenjenih varstvu občutljivih živalskih vrst.
Pomemben del projekta predstavlja tudi vzpostavitev trajne mreže ekocelic, ki bo prispevala k dolgoročnemu ohranjanju biotske raznovrstnosti. Z načrtovanimi ukrepi želijo zmanjšati pritiske na najbolj ogrožene habitate ter izboljšati ekološko povezanost prostora.
Skoraj štiri milijone evrov evropskih sredstev
Skupna vrednost projekta Pohorka 2 znaša 4.674.824,16 evra, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 3.969.189,04 evra.
Pri izvedbi projekta sodelujejo Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Občina Mislinja, RRA Koroška d.o.o., Slovenski državni gozdovi, d. o. o., in Zavod za gozdove Slovenije.
Nadgradnja interpretacije naravne dediščine Pohorja
Del kohezijskih sredstev bo namenjen tudi izboljšanju interpretacije naravne dediščine na območju Regijskega parka Pohorje. Posodobljeni bodo interpretacijski centri na Kopah in Treh kraljih, učni poti na Rogli in Ostruščici ter interpretacijske točke na Bajgotu, Arehu, Komisiji, v Lovrencu na Pohorju in Vitanju.
Regijski park Pohorje, ki so ga pred dvema letoma ustanovile država in šest pohorskih občin, obsega skoraj 52 km² vršnega dela Pohorja ter predstavlja pomemben okvir za usklajeno varovanje naravne dediščine in trajnostni razvoj območja.
Slovenija
Kulturni dom Nova Gorica išče novega direktorja v času organizacijskih sprememb
Po nepreklicnem odstopu Andreja Šušmelja z mesta direktorja Kulturnega doma Nova Gorica javni zavod vodi vršilec dolžnosti Žan Bokan, katerega mandat traja do marca 2027 oziroma do imenovanja novega direktorja. Mestna občina Nova Gorica je medtem objavila javni razpis za zasedbo direktorskega mesta.
Šušmelj je ob svojem odhodu opozoril na dalj časa trajajoča nesoglasja med Kulturnim domom Nova Gorica in njegovo ustanoviteljico, Mestno občino Nova Gorica. Nekaj dni pred njegovim odstopom je s funkcije predsednice sveta zavoda odstopila tudi Sendi Mango, ki je svojo odločitev pojasnila z osebnimi razlogi.
Mestna občina objavila razpis za direktorja
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica je objavila razpis za prosto delovno mesto direktorja javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica.
Pisne prijave z vsemi zahtevanimi dokazili zbirajo do 20. avgusta. Mandat direktorja traja pet let z možnostjo ponovnega imenovanja, izbrani kandidat pa bo delovno razmerje sklenil za določen čas, vezan na trajanje mandata.

Direktorja na podlagi javnega razpisa imenuje Mestna občina Nova Gorica kot ustanoviteljica javnega zavoda, pred tem pa pridobi mnenje sveta zavoda. Poleg izvedbe javnega razpisa lahko ustanoviteljica k sodelovanju povabi tudi posamezne kandidate neposredno.
Pogoji za prijavo kandidatov
Kandidati morajo prijavi priložiti življenjepis, program razvoja zavoda za mandatno obdobje ter dokazilo o ustrezni izobrazbi. Predložiti morajo tudi opis vodstvenih kompetenc in dokazila o najmanj treh letih delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih.
Med pogoji so še aktivno znanje slovenskega jezika na visoki ravni ter znanje angleškega ali italijanskega jezika na višji ravni. Zahtevana sta tudi opis strokovnega poznavanja področja delovanja zavoda ter potrdili, da kandidat ni bil pravnomočno obsojen in da zoper njega ne poteka kazenski postopek.
Nova vloga zavoda po zaključku EPK GO! 2025
Kulturni dom Nova Gorica bo po novem prevzel tudi naloge, povezane z izvajanjem dediščine Evropske prestolnice kulture GO! 2025.
Župan Samo Turel je ob junijskem sprejemanju odloka o ustanovitvi javnega zavoda poudaril, da je imenovanje direktorja s polnimi pooblastili časovno nujno predvsem zaradi bližajočih se lokalnih volitev. Ob koncu leta namreč mestni svet zaradi volilnih postopkov ne bo več zasedal.

Civilna iniciativa napoveduje referendum
Sprejetje odloka o ustanovitvi javnega zavoda je sprožilo tudi pobudo za razpis naknadnega referenduma. Civilna iniciativa “Vsi smo Kulturni dom” je Mestni občini Nova Gorica predložila pobudo, ki jo je podprlo 251 podpisnikov.
Če bo pobuda uspešna, bo sledilo zbiranje podpisov volivcev. Za razpis referenduma jih bo treba zbrati najmanj 1300. Civilna iniciativa si prizadeva, da bi lokalni referendum izvedli hkrati z novembrskimi lokalnimi volitvami.
Slovenija
I-Vent in Lunos nista isto podjetje
Spoštovane stranke,
v zadnjih dneh se v medijih pojavljajo resni očitki na račun podjetja LUNOS d.o.o. iz Maribora in njegovega direktorja. Mediji med drugim poročajo o domnevno spornih poslovnih praksah in drugih domnevnih nepravilnostih pri poslovanju
Ker to podjetje uporablja ime Lunos, pod katerim smo sami več kot desetletje gradili svoje podjetje, želimo jasno in nedvoumno povedati:
Današnji LUNOS d.o.o. iz Maribora ni isto podjetje, ki ga je leta 2010 ustanovil Milan Kuster, in ni povezano z družbo I-VENT d.o.o.
Za nas Lunos nikoli ni bil samo ime. Bil je rezultat trinajstih let dela, znanja in vztrajnosti.
Pod tem imenom smo gradili zaupanje kupcev, ustvarjali delovna mesta, razvijali trg prezračevanja v Sloveniji in postavili podjetje, ki je postalo sinonim za kakovostno prezračevanje. Zato je boleče spremljati, kako se ime, v katerega smo vložili toliko dela in osebne kredibilnosti, danes v javnosti povezuje z dejanji in poslovnimi praksami, s katerimi nimamo nič.

Družba, ki jo je Milan Kuster leta 2010 ustanovil kot LUNOS d.o.o., se je leta 2023 preimenovala v I-VENT d.o.o. Gre za isto podjetje oziroma isto pravno osebo, ki pod novim imenom nadaljuje svojo zgodbo.
Šele pozneje je bilo v Mariboru ustanovljeno novo podjetje z imenom LUNOS d.o.o. – tokrat z drugim lastništvom, drugim vodstvom ter drugo matično in davčno številko.
Povedano povsem preprosto:
Nekdanji Lunos je današnji I-Vent. Današnji Lunos iz Maribora pa je drugo, pozneje ustanovljeno podjetje.
Aktualni medijski očitki se zato ne nanašajo na I-Vent, na naše poslovanje, naše zaposlene ali na način, kako smo podjetje vodili od leta 2010 dalje.
O resničnosti posameznih očitkov bodo presojali pristojni organi. V družbi I-Vent pa se od poslovnih praks, opisanih v medijskih objavah, kategorično ograjujemo. Vsakršno nepošteno, zavajajoče ali nezakonito ravnanje ostro obsojamo.
Svoje poslovanje smo od ustanovitve dalje gradili na poštenosti, preglednosti in odgovornem odnosu do kupcev, zaposlenih ter poslovnih partnerjev.
Ugled, ki smo ga gradili več kot desetletje, nam pomeni preveč, da bi dovolili, da se naše ime in delo enačita z ravnanji drugega podjetja.

Po teh načelih smo poslovali doslej in po njih bomo poslovali tudi v prihodnje.
V imenu ekipe I-Vent:
Milan Kuster
glavni izvršni direktor podjetja I-VENT d.o.o.
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPrimer Dobrunje odprl vprašanja tudi na drugih gradbiščih, med njimi na Vilharii
-
Slovenija2 meseca nazajKanin korak bližje prenovi: Bovec išče investitorja za ponovni zagon smučišča
-
BIVANJE2 meseca nazajKo objekt dobro tesni, se pokaže težava, ki je stranka pogosto ne zna poimenovati
-
GRADNJA2 meseca nazajNova železniška postaja v Ljubljani dobiva končno podobo
-
Slovenija1 mesec nazajI-Vent in Lunos nista isto podjetje
-
GRADNJA2 meseca nazajSodobni Kulturni center Ravne bo odprl novo poglavje kulturnega razvoja
-
Slovenija2 meseca nazajPrenovljen podvoz na Dunajski cesti znova poplavljen: kako dogajanje pojasnjujejo na MOL?
-
GRADNJA2 meseca nazajTudi Celje korak bliže novemu potniškemu centru

