Slovenija
UG Maribor predstavlja: Prepoznavne podobe Maribora v zadnjih 100 letih

Umetnostna galerija Maribor na ogled postavlja znane in manj znane podobe mesta ob Dravi, ki jih je ustvarilo skoraj 30 umetnikov in umetnic, ki so v zadnjih stotih letih živeli ali ustvarjali v Mariboru.
V Umetnostni galeriji Maribor se bodo z današnjim odprtjem razstave Podobe Maribora pridružili praznovanju Dneva Maribora 2022, ki ga štajerska prestolnica vsako leto zaznamuje 20. oktobra. Kot so ob tem sporočili iz galerije, podobe Maribora slikajo mesto zadnjih 100 let – od začetka 20. stoletja do danes. “Popeljejo nas skozi klasične vedute – pogled na staro mesto ob Dravi, glavni trg s kužnim znamenjem, historične uličice na Lentu, stolna cerkev in mestni grad – do manj običajnih motivov obrobnih predelov mesta, novih mestnih četrti ter mestnega parka,” so dodali.

Prednost dali redkeje razstavljenim delom
Z mestom so se ukvarjali predvsem mariborski umetniki, pa tudi tisti, ki so krajši čas delovali v mestu. Med izbranimi mariborskimi podobami izpostavljajo grafične cikle Josipa Pipa Petelna in Viktorja Cotiča, odlične grafike Otona Polaka, risbe iz skicirk Ide Brišnik Remec in Marjana Remca ter poglede na mariborske trge, ulice in stari most Zorana Mušiča, Karla Jiraka in Fredy Koschitz.
Med mariborskimi podobami v zbirki UGM, “ki bi lahko napolnile tudi celotno galerijo”, so bili posebej pozorni na tista umetniška dela, ki so zelo redko na ogled, z željo predstavitve njihovega bogatega fundusa.

Ena umetnina bo dobila novo življenje kot spominek
Ob tem so v galeriji Mariborčane in druge povabili, da na razstavi glasujejo za Podobo Maribora 2022 in sodelujejo pri izboru zmagovalnega motiva. Izbrano umetniško delo bodo reproducirali in bo na voljo zainteresiranim, da ga odnesejo v svoje domove.
V pripravi na razstavo so Mariborčane tudi povabili, da jim posredujejo informacije o podobah Maribora iz domačih zbirk in z njimi delijo zgodbe o tem, kako so umetnine prišle v družinsko last. Odzvali so se številni lastniki del, ki so jih evidentirali, izbor pa bodo kot videodokument predstavili ob razstavi.


DEDIŠČINA
Poslovil se Janez Gorišek, konstruktor planiške letalnice

V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek. Smučarski skakalec in gradbeni inženir, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bedel nad največjo skakalnico na svetu.
Brata Gorišek sta bila navdahnjena smučarska skakalca, kar ju je tudi spremljalo v življenju gradbenih inženirjev. Ob koncu 60. let prejšnjega stoletja sta Vlado in Janez Gorišek zastavila projekt nove letalnice v Planici, ki je bila zgrajena leta 1968, prvič pa preizkušena leta 1969 in takoj postregla z dolgimi skoki oziroma kar smučarskimi poleti.
Po 21 letih se je svetovni rekord vrnil v Planico, ko sta Björn Wirkola in Jiri Raška letela 156 metrov daleč, a po koncu poletov marca 1969 je novi svetovni rekord s 165 metri postavil Nemec Manfred Wolf. Nova športna disciplina je bila rojena, mednarodna smučarska zveza (Fis) jo je priznala leta 1971.

Za planiško letalnico sta z bratom leta 1968 prejela Bloudkovo nagrado, v znak priznanja za razvoj smučarskih skokov, zlasti poletov in s tem Planice je bila nova planiška velikanka tudi uradno poimenovana kot Letalnica bratov Gorišek.
Študentski prvak in udeleženec ZOI-ja 1956
Janez Gorišek se je rodil leta 1933 v Ljubljani. Pri osmih letih se je začel ukvarjati s smučarskimi skoki, kar nekaj let je bil državni reprezentant, skakalec je sicer neuspešno nastopil na zimskih olimpijskih igrah 1956 v Cortini d’Ampezzo (50. mesto), zato pa je bil dvakratni študentski svetovni prvak (1953 in 1957). Njegov osebni rekord je 105 metrov iz domače Planice.
Bolj kot športni karieri se je posvetil študiju gradbeništva, kjer je leta 1961 diplomiral. Skupaj s starejšim bratom Vladom (1925–1997) sta se posvetila projektiranju in gradnji smučarskih skakalnic.
Z bratom projektirala olimpijske skakalnice v Sarajevu 1984
Ob letalnici v Planini je bil njuno najpomembnejše delo olimpijski skakalni center na Malem polju na Igmanu za zimske olimpijske igre v Sarajevu 1984. Po načrtih bratov Gorišek se je sicer pred desetletji zgradilo ogromno drugih skakalnic, tudi v tujini. Janez Gorišek je idejno zasnoval tudi prenovo letalnice tako v Kulmu kot v Vikersundu. Slednja je skupaj s Planico z uradno velikostjo 240 metrov največja smučarsko skakalna naprava na svetu.

Goriškovi profili v Planici, Kulmu in Vikersundu
Po letu 1985 so svetovne rekorde postavljali le v Planici, vse do leta 2011, ko je Janez s sinom Sebastjanom Goriškom sodeloval pri prenovi letalnice v Vikersundu. Johan Remen Evensen je že na treningu skočil 246,5 metra, in Planica je izgubila čast največje letalnice na svetu. V Vikersundu je zrak bolj gost in zato so poleti daljši. To je posebnost, ki je presenetila tudi načrtovalce, je v dokumentarnem filmu “Leteti” pojasnil Janez Gorišek.
Na napravah, ki sta jih projektirala oziroma rekonstruirala, je bilo doseženih kar 78,3 odstotka vseh svetovnih rekordov, je zapisal Rajko Šugman v knjigi Brata Gorišek – vizionarja smučarskih poletov. Pozneje se je Janezu Gorišku pri projektiranju po bratovi smrti pridružil sin Sebastjan Gorišek, ki gre po očetovih stopinjah.

Zamudil prvi polet na svoji letalnici
Kot je dejal Janez Gorišek ob 50. obletnici Letalnice bratov Gorišek, je bila njegova velika želja, da se svetovni rekord vrne spet pod Ponce. Gorišek se je vedno čustveno spominjal začetkov poletov pod Poncami. Prvi polet na letalnici je 6. marca 1969 opravil Miro Oman. To je bil njegov zadnji skok kariere. 21. marca so na na novi planiški letalnici izpeljali prvo uradno tekmovanje, ko so štirikrat popravljali svetovni rekord.
“Ob povsem prvem poletu sem prišel iz Afrike, a ga nato zamudil, saj sem bil še na avtobusu, prve tekme pa nisem zamudil. Težko je povedati, kakšni občutki so to,” je takrat ganjeno dejal Gorišek, ki je bil 25 let tudi vodja tekmovanja v Planici, in priznal, da ga povsem prevzamejo čustva tako ob prvem poletu kot tudi ob spominih nanj. “Lažje je bilo do zdaj podirati rekorde, kot jih bo v prihodnje,” je pred štirimi leti menil Janez Gorišek.
DEDIŠČINA
90 let mariborskega Pokrajinskega arhiva – listine tudi z leta 1246

Pokrajinski arhiv Maribor letos praznuje devetdeset let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva. “Dvajset zaposlenih skrbi za kar 17 tekočih kilometrov arhivskega gradiva, ki priča o zgodovini območja, za katero je arhiv pristojen.”
“Najstarejši dokument, ki ga hranimo v arhivu, je nastal leta 1246, izpostavimo pa lahko še veliko zbirko listin, obsežno fototeko in fonde ter zbirke, ki se nanašajo na vsa področja naših življenj. V arhiv namreč prevzemamo arhivsko gradivo uprave, pravosodja, vzgoje in izobraževanja, kulture, znanosti, zdravstva in socialnega varstva ter gospodarstva, hranimo pa tudi gradivo posameznikov in družin,” je povedala direktorica Nina Gostenčnik.
Letos mineva 90 let, odkar je bil 29. aprila 1933 sprejet Poslovnik Banovinskega arhiva v Mariboru, s katerim je bila ustanovljena arhivska institucija z nalogo ohranjanja arhivskega gradiva na območju Štajerske, Koroške in Prekmurja.
Tradicija zbiranja, ohranjanja in varovanja arhivskega gradiva na tem območju sicer sega v leto 1903, ko so slovenski izobraženci v Mariboru ustanovili Zgodovinsko društvo za slovensko Štajersko z idejnim vodjo Francem Kovačičem, je na nedavni novinarski konferenci povedala direktorica.

Dokumenti v arhivu niso uporabni le za raziskovanje zgodovine, ampak jih potrebujejo posamezniki, med drugim ko urejajo lastniška razmerja ali potrebujejo izgubljena spričevala. Letno imajo v tem drugem največjem regionalnem arhivu v Sloveniji okoli 2000 takšnih uporabnikov. Pripravljajo tudi predstavitve in delavnice za šolarje in druge dogodke za širšo javnost, v zadnjih letih pa veliko pozornosti namenjajo digitalizaciji arhivskih dokumentov.
Ob jubileju pripravljajo razstavo z naslovom Knjige v arhivu – v službi človeka. “Knjige se povezuje predvsem s knjižnicami. V arhivih pa hranimo knjige, ki nimajo založnika, niso publicirane, niso vsakomur dostopne, so pa pomembne za slehernega posameznika, saj ga tiho, v ozadju, spremljajo skozi vse življenje. Razstavili bomo torej knjige, v katerih so zapisi, ki dokazujejo, da smo se rodili, poročili, izobraževali, bili zaposleni, zavarovani, plačali davke, bili v vojski, pri zdravniku in podobno,” je povedala direktorica.

Odprtje novih prostorov na Glavnem trgu
Letos načrtujejo tudi odprtje novih prostorov na Glavnem trgu, kjer so v zadnjem letu in pol prenovili razstavišče oziroma predavalnico in uredili sprejemno pisarno, kjer bodo ljudje lahko oddali zahteve za pridobitev kopij arhivskega gradiva in pregledovali arhivsko gradivo.
Maja bodo z Zgodovinskim društvom dr. Franc Kovačič pripravili slovesnost ob ustanovitvi Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko, v oktobru pa slovesno akademijo ob 90-letnici arhiva.
V sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve Maribor pripravljajo razstavo 110 let od začetka izgradnje Hidroelektrarne Fala, v sodelovanju z Mariborsko knjižnico pa razstavo 60 let Festivala Kurirček, ki je potekal v Mariboru v letih od 1963 do 1992.
Z razstavo bodo počastili tudi 110 let mariborskega Glavnega mostu in 60 let izgradnje Titovega mostu, izdali bodo 50. zvezek Gradiva za zgodovino Maribora, organizirali 45. mednarodno konferenco o tehničnih in vsebinskih težavah klasičnega in elektronskega arhiviranja ter objavili digitalizirano gradivo fonda Zgodovinskega društva Maribor in Franca Kovačiča.
Medtem ko so novi prostori za enoto v Murski Soboti že v izgradnji, si Pokrajinski arhiv Maribor že vrsto let prizadeva tudi za dodatne prostore v Mariboru. Ideja, da bi zgradili novo stavbo v Parku mladih, je po besedah direktorice “padla v vodo”, se je pa pokazala morebitna lokacija v mestni četrti Tezno. “Pogovori še potekajo,” je dejala direktorica.
DEDIŠČINA
Dvorec Lanthieri: Občina Vipava in Univerza v Novi Gorici dosegli sporazum

V Vipavi so končno rešili vsa nesoglasja med občino in novogoriško univerzo glede najema dvorca Lanthieri. Sklenjena poravnava je ugodna za obe strani, ki zdaj napovedujeta dobro medsebojno sodelovanje.
Tako občina Vipava kot novogoriška univerza sta s sklenjenim sporazumom zadovoljni.
“Zelo veseli smo, da smo končno podpisali ta sporazum z univerzo. Moram povedati, da smo že prej sodelovali, smo se pogovarjali dobro z novim rektorjem, ampak zdaj imamo to urejeno še uradno,” je dejal Anton Lavrenčič, župan občine Vipava.
Obe strani sta sicer morali sprejeti nekaj kompromisov. “V resnici se nismo odpovedali ničemur takemu, kar bi bilo vitalnega interesa za Univerzo v Novi Gorici, nasprotno, pravzaprav smo v ta sporazum vnesli nekatere stvari, ki si jih želimo vsaj na univerzi in prepričani smo, da tudi na občini, vnesti v naše sodelovanje že nekaj časa,” pa pravi rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob.

Sodelovati želijo tako na znanstvenem kot tudi na kulturnem in turističnem področju. Za potrebe občine bo na voljo tudi nekaj prostorov. Lavrenčič je pojasnil, da imajo “dvorišče Vipavci, imamo eno sobo v Lanthieriju, dogovorjeni smo tudi glede porok in tu je tudi naša kapelica, kjer mislimo v prihodnosti narediti galerijo.”
Dvorec je v dobrem stanju, saj je bil pred kratkim v celoti prenovljen, vzdrževanje pa ostaja dolžnost univerze. “Kar se nam zdi tudi smiselno, saj konec koncev mi, ki ga uporabljamo vsak dan, najbolje vemo, kakšne so potrebe po investicijskem vzdrževanju, in to z veseljem nadaljujemo,” je poudaril Golob.
Po novem bo sicer precej višja najemnina, ki bo znašala nekaj več kot 30 tisoč evrov na leto. Doslej so plačevali le dva tisoč evrov.
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Slovenski dan brez zavržene hrane: Natečaj za najboljše plakate za manj zavržene hrane
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Razstava konSekvence: fragmenti možnega ekosistema v Cukrarni
-
OKOLJE2 meseca nazaj
Kdo povzroča največ emisij CO2?
-
DOGODKI3 tedni nazaj
Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe
-
ZANIMIVOSTI4 tedni nazaj
V muzejih na “Otoku” zmanjkuje prostora za zgodovinske najdbe
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Arhitekt Blažko: Arhitektura v Ajdovščini je bila vselej prilagojena burji
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazaj
Maribor bo leta 2024 dobil nov nacionalni laboratorij v vrednosti skoraj 14 milijonov evrov
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Sprehod skozi 800 let katedrale Notre-Dame pred vnovičnim odprtjem