Connect with us

Slovenija

UG Maribor predstavlja: Prepoznavne podobe Maribora v zadnjih 100 letih

Objavljeno

dne

Umetnostna galerija Maribor na ogled postavlja znane in manj znane podobe mesta ob Dravi, ki jih je ustvarilo skoraj 30 umetnikov in umetnic, ki so v zadnjih stotih letih živeli ali ustvarjali v Mariboru.

V Umetnostni galeriji Maribor se bodo z današnjim odprtjem razstave Podobe Maribora pridružili praznovanju Dneva Maribora 2022, ki ga štajerska prestolnica vsako leto zaznamuje 20. oktobra. Kot so ob tem sporočili iz galerije, podobe Maribora slikajo mesto zadnjih 100 let – od začetka 20. stoletja do danes. “Popeljejo nas skozi klasične vedute – pogled na staro mesto ob Dravi, glavni trg s kužnim znamenjem, historične uličice na Lentu, stolna cerkev in mestni grad – do manj običajnih motivov obrobnih predelov mesta, novih mestnih četrti ter mestnega parka,” so dodali.

Marjan Remec, Avtobusna postaja, 1959, risba s tušem, Zbirka UGM. Foto: UGM

Prednost dali redkeje razstavljenim delom
Z mestom so se ukvarjali predvsem mariborski umetniki, pa tudi tisti, ki so krajši čas delovali v mestu. Med izbranimi mariborskimi podobami izpostavljajo grafične cikle Josipa Pipa Petelna in Viktorja Cotiča, odlične grafike Otona Polaka, risbe iz skicirk Ide Brišnik Remec in Marjana Remca ter poglede na mariborske trge, ulice in stari most Zorana Mušiča, Karla Jiraka in Fredy Koschitz.

Med mariborskimi podobami v zbirki UGM, “ki bi lahko napolnile tudi celotno galerijo”, so bili posebej pozorni na tista umetniška dela, ki so zelo redko na ogled, z željo predstavitve njihovega bogatega fundusa.

Ante Trstenjak, Maribor – Melje, okrog 1955, akvarel na papirju, 47 x 61 cm, Zbirka UGM.

Ena umetnina bo dobila novo življenje kot spominek
Ob tem so v galeriji Mariborčane in druge povabili, da na razstavi glasujejo za Podobo Maribora 2022 in sodelujejo pri izboru zmagovalnega motiva. Izbrano umetniško delo bodo reproducirali in bo na voljo zainteresiranim, da ga odnesejo v svoje domove.

V pripravi na razstavo so Mariborčane tudi povabili, da jim posredujejo informacije o podobah Maribora iz domačih zbirk in z njimi delijo zgodbe o tem, kako so umetnine prišle v družinsko last. Odzvali so se številni lastniki del, ki so jih evidentirali, izbor pa bodo kot videodokument predstavili ob razstavi.

Dizajn

Oblikovalec Oskar Kogoj dopolnil okroglih 80 let

Objavljeno

dne

Svetovno znani slovenski oblikovalec, akademik in umetnik Oskar Kogoj danes praznuje 80 let. Njegovo delo je vidno vse od sredine 60. let minulega stoletja, ko je kot mlad oblikovalec sprejel globalne izzive novih materialov in z velikimi koraki vstopil na poklicni oder, so ob nagradi za življenjsko delo zapisali v Društvu oblikovalcev Slovenije.

Oskar Kogoj se je rodil leta 1942 v Mirnu. Najprej je obiskoval Šolo za oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje, v Ljubljani, nato je študiral na Visoki šoli za industrijsko oblikovanje v Benetkah in po diplomi leta 1966 tam nadaljeval z delom kot asistent.

Nagrado Prešernovega sklada dobil za Gondolo

Med letoma 1968 in 1970 je delal v oddelku za raziskovanje in oblikovanje pohištvenega podjetja Meblo iz Nove Gorice. Od leta 1971 ima status svobodnega umetnika in prav tega leta je prejel nagrado Prešernovega sklada za družino plastičnih počivalnikov Gondola, ki jih je oblikoval za Meblo.

Kasneje je predaval tudi v Firencah, od leta 2005 pa na novogoriški univerzi. Je član več mednarodnih združenj za oblikovanje in umetnost.

Leta 2010 so v Narodni galeriji v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Kogoja in hrvaškega arhitekta Nenada Fabijanića. Kot so tedaj zapisali, Kogoj plemeniti predmete, namenjene v glavnem vsakodnevni uporabi, izziva čudenje, tako da izdeluje artefakte, ki imajo kot unikati muzejsko vrednost. Vendar so ti ikonsko ponujeni vsakodnevni uporabi, da bi z lepoto dali življenjskemu prostoru višjo raven in globlji smisel. S svojim “naravnim dizajnom” Kogoj nakazuje presenetljivo podobnost naravne in človeške stvaritve, ali, povedano drugače, usodno povezanost človeka in narave, so dodali.

Ob današnjem jubileju je Oskar Kogoj občini Miren-Kostanjevica simbolično podaril osem “voditeljskih palic”. Vir: Miren-Kras

Društvo oblikovalcev Slovenije mu je leta 2020 podelilo priznanje za življenjsko delo

Leta 2020 mu je Društvo oblikovalcev Slovenije namenilo priznanje za življenjsko delo. Kot so zapisali v utemeljitvi nagrade, je Kogoj nedvomno eno najbolj prepoznanih in javno priznanih imen slovenskega oblikovanja. V utemeljitvi je bilo izpostavljeno tudi njegovo delovanje v pohištvenem podjetju Meblo in njegovi počivalniki, s katerimi “se je v našem prostoru izkazal kot drzen pripadnik globalne oblikovalske avantgarde”. Desetletja pozneje pa se “spet znajde v sožitju z naravo, oblikovanje mu naenkrat predstavlja globljo človeško, celo mistično misel”, je še pisalo.

Kogoj na skupinskih razstavah sodeluje od leta 1959, od leta 1970 pa razstavlja tudi samostojno. Sodeloval je na več kot 400 skupinskih in samostojnih razstavah, tako v Sloveniji kot v tujini. Prejel je več kot 70 mednarodnih nagrad in priznanj za svoje delo. Njegove umetnine hranijo v več kot sto muzejih in stalnih zbirkah po svetu in doma.

Leta 1998 je v obnovljeni rojstni hiši njegove matere v Mirnu pri Novi Gorici vrata odprla prodajno-razstavna Galerija Oskar Kogoj Nature Design. Kot piše na spletni strani galerije, je Kogoj “močno zavezan slovenstvu in hkrati odprt svetu. Je velik raziskovalec pozabljenih znanj starih civilizacij, častilec narave in iskalec resnice. Njegova duhovnost se močno odraža v njegovem delu”.

Venetski konj je predhodnik, ki simbolizira antično, predzgodovinsko civilizacijo naših ljudstev in kultur, lipicanec pa razvoj človeka. Foto: Oskar Kogoj

“Oblikovanje je zadnje, kot obleka na telo”

Sam o svojem delu pravi: “Nikoli ne začnem projekta kot duhovni novinec. Vedno je za vsako nalogo dolgo miselno delo. Tudi po nekaj mesecev ali celo let trajajo duhovne raziskave in dogovarjanja, ki so predpriprava, da se lotim naloge. Šele nato se začenjajo zbirati elementi za konstrukcijo. Oblikovanje je zadnje, kot obleka na telo.”

Ob današnjem jubileju je Kogoj občini Miren-Kostanjevica simbolično podaril osem “voditeljskih palic”. Nastale so po klasičnem Kogojevem konceptu ustvarjanja v sodelovanju z naravo. “Slednja je ponudila osnovni element, izjemno skulpturo, ki je mojstra nagovorila z obliko, v kateri je prepoznal sporočilo in jo nadgradil v izdelek s posebno vibracijo,” so sporočili s Turizma Miren-Kostanjevica.

Donacija voditeljskih palic je potekala v Pomniku miru na Cerju. Velika želja Kogoja, ki je tudi častni občan Občine Miren-Kostanjevica, je, da bodo palice v prihodnje predane naprej kot priznanja zaslužnim za posebne dosežke, povezane z občino ali pomnikom na Cerju.

“Palica spremlja človeštvo v vseh civilizacijah”

Za donacijo palic se je Kogoj, kot je pojasnil, odločil, ker “palica spremlja človeštvo v vseh civilizacijah”. Dodal je, da se rad sprehaja po divji naravi, ob morju, po Krasu in ob tem najde fenomenalne oblike narave in tako je nastala velika zbirka zanimivih palic, ki izhaja iz Vipave, Soče in Nadiže, Mediterana, Krasa in tudi drugih delov sveta.

Galerija Oskar Kogoj: Foto: Miren-Kras

Ob Kogojevi 80-letnici pa je nastal tudi izobraževalno dokumentarni film Oskar Kogoj, od ideje do izdelka. Virtualna predstavitev umetnikovega razmišljanja je del projekta Oskar Kogoj – življenje in delo, ki vključuje vzpostavitev digitalne baze izdelkov in pričevanj oblikovalca. Film je izdelan v štirih različicah: slovenski, angleški in senzorno prilagojeni verziji za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne, so še sporočili s Turizma Miren-Kostanjevica.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Blejski zaklad: deblak se je na dnu jezera skrival kar 1200 let

Objavljeno

dne

Avtor

Potapljači so včeraj ob pomoči strokovnjakov z dna Blejskega jezera dvignili zgodnjesrednjeveški deblak. Približno 1200 let staro plovilo priča o plovbi po jezeru in obiskovanju otoka že v času prve faze slovanske naselitve Blejskega kota.

Deblak zdaj čaka konservacija, potem pa naj bi svoje mesto našel v novem arheološkem muzeju na Bledu.

Dvig deblaka in njegov odvoz v konservacijo v prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je plod večletnega sodelovanja Društva za podvodne dejavnosti Bled, oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zavoda za podvodno arheologijo in ZVKDS.


Na Bledu si želijo nov arheološki muzej, v katerem bi lahko po restavratorskem delu mesto dobil tudi “novi” deblak. Foto: BoBo/Luka Dakskobler

Za deblak v jezeru je stroka vedela že sedem let
Kot je pojasnil Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so deblak na 11 metrih globine in približno 15 metrov od severne obale jezera leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled in o tem obvestili arheologe. Ti so najdbo dokumentirali, odvzeli vzorce in opravili analize, ki so pokazale, da je okoli pet metrov dolg čoln izdelan iz enega kosa macesna, ki je bil posekan nekje v izteku 8. ali v prvi polovici 9. stoletja.

Najdba morda kaže na to, da je bil otok že predkrščansko kultno mesto, ni pa izključena niti možnost kakšne naselbine. Foto: BoBo/Luka Dakskobler

“To pomeni, da gre za čoln zgodnjeslovanske naselitve na Bledu, kar dobro dopolnjuje zgodbo, ki jo poznamo,” je povedal Gaspari in dodal, da je uporabo Blejskega otoka v tistem času potrdil še en, lani odkrit, a iz lipe narejen deblak, ki prekrit s sedimenti, leži ob obali otoka na globini 17 metrov in je še kakšno desetletje starejši od danes dvignjenega čolna.

Deblaki iz macesnovega lesa so izjemno redki. Foto: BoBo/Luka Dakskobler

“Najdbe obeh čolnov kažeta na to, da se je v tistem obdobju na otoku že nekaj dogajalo,” je dejal Gaspari in pojasnil, da so začetki pokopavanja na Blejskem otoku nekoliko mlajši. Najdba morda kaže na to, da je bil otok že predkrščansko kultno mesto, ni pa izključena niti možnost kakšne naselbine. Deblaka pa sta prvi dokaz o plovbi Slovanov po Blejskem jezeru.

Prva najdba te vrste pri nas
Ob prazgodovinskih in antičnih najdbah z otoka je odkritje trenutno tudi najstarejši neposredni dokaz za plovbo po Blejskem jezeru ter omogoča sklepanja o rabi jezerskih virov in obiskov otoka v obdobju prve faze slovanske naselitve Blejskega kota. Na ZVKDS pričakujejo, da bodo nadaljnje raziskave dale tudi odgovor o pomenu in kontekstu raztresenih človeških kosti, ki so bile dokumentirane po jezerskem dnu v neposredni okolici deblaka.

Arheologinja iz kranjske enote ZVKDS Judita Lux je pojasnila, da je deblak iz Blejskega jezera prvo zanesljivo datirano zgodnjesrednjeveško plovilo te vrste iz slovenskega prostora.

Na globini 17 metrov leži še en deblak, še malce starejši od danes dvignjenega. Foto: BoBo/Luka Dakskobler

Njegova posebnost je tudi ta, da je narejen iz macesnovega lesa. V celotni Evropi je namreč ob odkritih približno 3000 deblakih primerke iz macesna mogoče prešteti na prste ene roke.
Potapljači so deblak danes dvignili s pomočjo balonov, zdaj pa ga čaka konservacija v Restavratorskem centru ZVKDS. Kot je povedala Katja Kavkler iz omenjenega centra, se bodo najprej lotili površinskega čiščenja in odstranjevanja sedimentov ter nečistoč. Sledilo bo globinsko čiščenje. Ključno pa bo utrjevanje z melaminsko smolo in zatem počasno sušenje.

Po dobrih dveh letih se bo deblak kot konserviran razstavni eksponat lahko vrnil na Bled.

“Narveč sveta otrokam sliši Slave …”
Arheologinja Judita Lux je prepričana, da deblak predstavlja dobro priložnost za Bled, da uredi arheološko razstavišče, posvečeno Slovanom, pri čemer bi deblak lahko povezali tudi s pesnitvijo Franceta Prešerna Krst pri Savici.

S tem se strinja tudi blejski župan Janez Fajfar. “Gre za del naše zgodovine, ki jo bo treba primerno predstaviti. Zato bomo v okviru Zavoda za kulturo Bled napeli vse sile, da bi na Bledu prišli do posebnega arheološkega muzeja,” je napovedal župan in dodal, da je trenutno večina najboljših blejskih najdb hranjena drugje, za deblak pa bi si zelo želeli, da bi bil na ogled na Bledu.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Novi projekt zavoda NaNovo: Hiše naših dedov

Objavljeno

dne

Avtor

Projekt Hiše naših dedov, ki za zdaj povezuje 13 javno dostopnih hiš na zgornjem Gorenjskem, poskuša ilustrirati bivanjsko okolje in način življenja generacij pred nami. Projekt ljubljanskega neprofitnega zavoda NaNovo so predstavili na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni.

Bivanjsko okolje in način življenja predhodnih generacij, generacij naših dedov, sta bila močno prilagojena življenjskemuokolju ter takratnim zmožnostim in potrebam prebivalcev.

Kot je povedal vodja projekta Maj Juvanec iz Zavoda NaNovo, sta bila bivanjsko okolje in način življenja predhodnih generacij močno prilagojena življenjskemu okolju ter takratnim zmožnostim in potrebam prebivalcev. “Oboje je soustvarjalo tudi našo identiteto in je danes lahko navdih za naša življenja,” je v sporočilu za javnost povzel Juvanec.

Promocija “ohranjenih draguljev”
V projekt je povezanih 13 starih hiš na zgornjem Gorenjskem, ki so odprte za obiskovalce. Poleg Pocarjeve domačije v Radovni so to še Liznjekova domačija v Kranjski Gori, Oplenova domačija v Studorju, Kurnikova hiša v Tržiču, Finžgarjeva hiša v Doslovčah, Šivčeva hiša v Radovljici, Prešernova hiša v Vrbi, Mežnarija v Kamni Gorici, Fovšaritnica v Kropi, Jalnova hiša na Rodinah, Kajžnkova hiša v Ratečah, Kasarna na Jesenicah in Čopova hiša v Žirovnici. Vsem je skupno med drugim tudi to, da so bile včasih namenjene bivanju.

V okviru projekta so ob finančni podpori ministrstva za okolje in prostor vzpostavili spletni portal hisededov.si, kjer si želijo omenjene hiše, njihovo arhitekturo in značilnosti ter informacije o možnostih njihovega obiska predstaviti na enem mestu. “Verjamemo, da je takšna skupna predstavitev dobrodošla promocija teh ohranjenih draguljev v našem prostoru, ki bo spodbudila obisk in poznavanje hiš naših dedov,” je dejal Juvanec.

Pocarjeva hiša v dolini Radovne je primer domačije z več stavbami, zgrajene v 18. stoletju. Z zasnovo, videzom in bogato zbirko razstavljenih predmetov, najdenih oz. uporabljanih v hiši, prikazuje nekdanje življenje samozadostnih kmetov v krajih z ostrim podnebjem pod Triglavom. Foto: Hiše naših dedov/Triglavski narodni park

Od bogatih meščanov do kajžarjev
Sprehod skozi hiše daje vpogled v bivalno kulturo in način življenja na Gorenjskem skozi različne stanove. Ohranjene so bogate kmečke hiše, mestne in kajžarske hiše, delavska stanovanja, pa tudi obrtniške in večstanovanjske hiše. Hiše so iz različnih časovnih obdobij, in sicer od sredine 16. stoletja do prve polovice 20. stoletja.

Vse predstavljene hiše so prepoznane in zavarovane kot kulturna dediščina. Kot je o pomenu ohranjanja tovrstne dediščine poudarila Saša Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, so hiše ob zgodbah, ki jih ponujajo za konservatorjem, pomembne tudi z drugih vidikov.

Večstanovanjski objekt na Jesenicah, imenovan Kasarna, je bil del obsežnega kompleksa železarne. Zgrajen je bil za potrebe delavcev, ki so tam delali. Predstavlja skromna delavska stanovanja z obdobja zgodnje industrializacije. Foto: Hiše naših dedov/Gornjesavski muzej Jesenice

Projekt in portal Hiše naših dedov poleg samih hiš povezujeta njihove upravljavce in skrbnike, to so Javni zavod Triglavski narodni park, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Gornjesavski muzej Jesenice, Gorenjski muzej Kranj, Muzeji Radovljiške občine, Tržiški muzej in Kulturno turistično društvo Kamna Gorica. Med seboj si izmenjujejo dobre prakse in upravljavske izkušnje.

Projekt vodi Zavod NaNovo, ki je nevladna neprofitna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu tako na področju prostora kot na področju kulturne dediščine. Ekipo NaNovo sestavljajo pretežno arhitekti, in sicer poleg Maja Juvanca še Peter Bulovec, Damijan Gašparič, Aleša Mrak Kovačič, Uroš Jereb, Žiga Gruden in Borut Juvanec.

Nadaljuj z branjem
OKOLJE6 dni nazaj

Mesta se segrevajo veliko hitreje kot podeželja

Koliko hitreje? Skoraj 3-krat, kaže nova mednarodna študija. Rešitev? Zelenje, zelenje in še enkrat zelenje. Mednarodna študija 2000 urbanih območij je pokazala...

Arhitektura6 dni nazaj

39. piranski dnevi arhitekture: nagrada Piranesi biroju Medprostor za inovativno rešitev ostalin cerkve v Žički kartuziji

Ob koncu 39. Piranskih dnevov arhitekture je mednarodno nagrado piranesi žirija dodelila arhitektom iz ateljeja Medprostor za nadkritje ostalin cerkve...

UMETNOST1 teden nazaj

Nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo v roke Ivu Prančiču

Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejme Ivo Prančič, nagrado za aktualno produkcijo Damijan Kracina, priznanje za sopotnike in podpornike...

E-Mobilnost2 tedna nazaj

E-Tourneo Custom z izjemno prostornostjo in zmogljivostjo za različne dejavnosti

Ford Pro je razkril popolnoma nov model E-Tourneo Custom, ki je na čelu naslednje generacije večnamenskih vozil Tourneo in ima...

Dizajn2 tedna nazaj

Oblikovalec Oskar Kogoj dopolnil okroglih 80 let

Svetovno znani slovenski oblikovalec, akademik in umetnik Oskar Kogoj danes praznuje 80 let. Njegovo delo je vidno vse od sredine...

OKOLJE2 tedna nazaj

Komu bo pripadel naziv prvega mesta s povsem brezemisijskim javnim prevozom na svetu?

Kot kaže trenutno, bo priznanje pripadlo norveški prestolnici, ki se bo lahko kmalu pohvalilo s prvim povsem električnim sistemom javnega...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Denarja za odkup Plečnikovega stadiona ni, ZVKDS pa ocenjuje, da projekt ni skladen s predpisi

Prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti se je s poslovnežem Jocem Pečečnikom že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Zdajšnje vodstvo...

UMETNOST3 tedni nazaj

Novi umetniški ateljeji v Mariboru

Pred dnevi so umetniki začeli polniti prostore umetniških ateljejev, ki jih je Mestna občina Maribor (MOM) uredila v stavbi na...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Berlinski simpozij o Plečniku

Ob letošnji 150. obletnici rojstva Jožeta Plečnika bo na Inštitutu za arhitekturo Tehniške univerze v Berlinu potekal simpozij z naslovom...

UMETNOST1 mesec nazaj

Avstrijska nagrada Otta Mauerja letos v roke Maruši Sagadin

Slovenska umetnica, ki živi Dunaju, je letošnja dobitnica nagrade Otta Mauerja. Žirijo je prepričala s svojo umetniško prakso na stičišču...

POPULARNO