DEDIŠČINA
Novi projekt zavoda NaNovo: Hiše naših dedov
Projekt Hiše naših dedov, ki za zdaj povezuje 13 javno dostopnih hiš na zgornjem Gorenjskem, poskuša ilustrirati bivanjsko okolje in način življenja generacij pred nami. Projekt ljubljanskega neprofitnega zavoda NaNovo so predstavili na Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni.
Bivanjsko okolje in način življenja predhodnih generacij, generacij naših dedov, sta bila močno prilagojena življenjskemuokolju ter takratnim zmožnostim in potrebam prebivalcev.
Kot je povedal vodja projekta Maj Juvanec iz Zavoda NaNovo, sta bila bivanjsko okolje in način življenja predhodnih generacij močno prilagojena življenjskemu okolju ter takratnim zmožnostim in potrebam prebivalcev. “Oboje je soustvarjalo tudi našo identiteto in je danes lahko navdih za naša življenja,” je v sporočilu za javnost povzel Juvanec.
Promocija “ohranjenih draguljev”
V projekt je povezanih 13 starih hiš na zgornjem Gorenjskem, ki so odprte za obiskovalce. Poleg Pocarjeve domačije v Radovni so to še Liznjekova domačija v Kranjski Gori, Oplenova domačija v Studorju, Kurnikova hiša v Tržiču, Finžgarjeva hiša v Doslovčah, Šivčeva hiša v Radovljici, Prešernova hiša v Vrbi, Mežnarija v Kamni Gorici, Fovšaritnica v Kropi, Jalnova hiša na Rodinah, Kajžnkova hiša v Ratečah, Kasarna na Jesenicah in Čopova hiša v Žirovnici. Vsem je skupno med drugim tudi to, da so bile včasih namenjene bivanju.
V okviru projekta so ob finančni podpori ministrstva za okolje in prostor vzpostavili spletni portal hisededov.si, kjer si želijo omenjene hiše, njihovo arhitekturo in značilnosti ter informacije o možnostih njihovega obiska predstaviti na enem mestu. “Verjamemo, da je takšna skupna predstavitev dobrodošla promocija teh ohranjenih draguljev v našem prostoru, ki bo spodbudila obisk in poznavanje hiš naših dedov,” je dejal Juvanec.
Od bogatih meščanov do kajžarjev
Sprehod skozi hiše daje vpogled v bivalno kulturo in način življenja na Gorenjskem skozi različne stanove. Ohranjene so bogate kmečke hiše, mestne in kajžarske hiše, delavska stanovanja, pa tudi obrtniške in večstanovanjske hiše. Hiše so iz različnih časovnih obdobij, in sicer od sredine 16. stoletja do prve polovice 20. stoletja.
Vse predstavljene hiše so prepoznane in zavarovane kot kulturna dediščina. Kot je o pomenu ohranjanja tovrstne dediščine poudarila Saša Roškar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, so hiše ob zgodbah, ki jih ponujajo za konservatorjem, pomembne tudi z drugih vidikov.
Projekt in portal Hiše naših dedov poleg samih hiš povezujeta njihove upravljavce in skrbnike, to so Javni zavod Triglavski narodni park, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za turizem in kulturo Žirovnica, Gornjesavski muzej Jesenice, Gorenjski muzej Kranj, Muzeji Radovljiške občine, Tržiški muzej in Kulturno turistično društvo Kamna Gorica. Med seboj si izmenjujejo dobre prakse in upravljavske izkušnje.
Projekt vodi Zavod NaNovo, ki je nevladna neprofitna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu tako na področju prostora kot na področju kulturne dediščine. Ekipo NaNovo sestavljajo pretežno arhitekti, in sicer poleg Maja Juvanca še Peter Bulovec, Damijan Gašparič, Aleša Mrak Kovačič, Uroš Jereb, Žiga Gruden in Borut Juvanec.
DEDIŠČINA
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela
Ljubljanska občina obnavlja II. Plečnikovo arkado – del objekta Mesarskega mosta do pokrite lože v smeri Tromostovja. Obnovili bodo fasado in streho, prihodnje leto pa bo sledila obnova I. Plečnikove arkade s stebrno lopo in Zvončkom.
Obnovitvena dela II. Plečnikove arkade bodo predvidoma končana do 30. aprila. Skupni znesek obnove II. Plečnikove arkade in nakupa strešnikov zanjo znaša 706.000 evrov brez DDV-ja, navajajo v podjetju JP Ljubljanska parkirišča in tržnice. Podjetje je za obnovo na podlagi prijave na razpis za sofinanciranje pridobilo od ministrstva za kulturo nepovratna sredstva v višini 200.000 evrov.
Prihodnje leto je torej predviden začetek obnove I. Plečnikove arkade skupaj s stebrno lopo in Zvončkom, s čimer bo obnova Plečnikovih arkad zaključena v celoti.
Plečnikova tržnica arhitekturni je spomenik državnega pomena, zato obnova ni samo gradbeni projekt, ampak predstavlja tudi skrb za kulturno dediščino, vpisano na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine, so ob obnovi spomnili na MOL-u. Celoten kompleks Plečnikove tržnice je bil sicer obnovljen med letoma 1994 in 1995. Takrat so bili betonski strešniki na arkadah v dobrem stanju in niso bili potrebni menjave, ker pa so zdaj stari več kot 70 let, se je njihova življenjska doba iztekla in jih je treba zamenjati.
Prenova arkad na Plečnikovi tržnici se je začela že leta 2019, ko so prenovili arkade med Zmajskim in Mesarskim mostom.
V Plečnikovi hiši so leta 2020 ob razstavi Plečnikove tržnice – Bogastvo skritih detajlov zapisali, da se je arhitekt Jože Plečnik po koncu prve svetovne vojne vrnil iz Prage v Ljubljano z idejo o ureditvi prostora od Kresije do Zmajskega mostu. Leta 1940 je mestni stavbenik Matko Curk po njegovih načrtih začel graditi nove tržnice. Zaradi druge svetovne vojne in pomanjkanja gradbenega materiala so dela potekala zelo počasi, gradnja je potekala do leta 1944. Tržnice so zasnovane na robu korita Ljubljanice. Severna stran z rustikalnim podnožjem kamnite fasade in polkrožnimi okenskimi odprtinami na ometani fasadi spominja na mestno obzidje. Dolga enokapna streha je krita z različno oblikovanimi betonskimi strešniki.
Tržnice obsegajo cvetlični paviljon na Tromostovju, stebriščno lopo ter kolonado posameznih arkad s prekinitvami, loggiama z vodnjakoma in s pogledom na Ljubljanico. Na sredini celotne zasnove je bil predviden Mesarski most, ki pa zaradi izbruha druge svetovne vojne tedaj ni bil uresničen. Sedanji Mesarski most so začeli graditi leta 2009, odprli so ga leta 2010.
V Plečnikovem urbanističnem in arhitekturnem opusu so tržnice poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice, so še zapisali v Plečnikovi hiši.
DEDIŠČINA
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
Koper bo vrhunec praznovanja 1500-letnice mesta proslavil junija, ko bo med drugim predvidoma končana prenova rotunde sv. Elije v Cankarjevi ulici, novo podobo pa bo kazal tudi mestni zvonik, kjer poteka obnova pročelja in stopnišča.
Rdeča nit praznovanja bo sicer življenje in delo prvega koprskega škofa sv. Nazarija. V Pokrajinskem muzeju Koper so februarja priložnosti primerno začasno na ogled postavili kip tega svetnika, ki pa se je nato vrnil v restavratorsko delavnico. Sicer pa bo muzej v okviru praznovanja priredil dve razstavi – prva bo posvečena 200. obletnici rojstva slikarja Bartolomea Giannellija, druga pa delu slikarja Toneta Kralja.
Koper je sicer zagotovo star precej več kot 1500 let, a je posvetitev prvega škofa v letu 524 prvi dokaz njegovega obstoja, zato so se letos odločili proslaviti okroglo obletnico, je na predstavitvi programa dejal pred časom koprski župan Aleš Bržan. S tem želijo opozoriti prebivalce in obiskovalce na to, v kako čudovitem in z zgodovino bogatem mestu živijo, je še dodal.
Praznovanje se je začelo že konec lanskega leta s ponatisom najstarejšega ohranjenega mestnega statuta. Poleg prireditev v kulturnih ustanovah bo letos tudi veliko dogajanja na ulicah, ki so že okrašene z zastavicami in vejicami sivke. To rastlino so namreč včasih Koprčani imenovali klasje sv. Nazarija.
Vrhunec dogajanja bo sredi junija, ko ima sv. Nazarij god. Ob tej priložnosti bo Katoliška cerkev obudila tradicijo procesije po koprskih ulicah. Prav tako bodo priredili sejem sv. Nazarija.
Takrat pa bo predvidoma končana prenova krstilnice oziroma rotunde sv. Elije, ki je ena najstarejših stavb v mestu.
Kip v restavratorski delavnici
Eden najbolj prepoznavnih predmetov v Pokrajinskem muzeju Koper je lesen kip sv. Nazarija iz 16. stoletja. Zaradi slabega stanja so ga leta 2016 umaknili v depo, nato pa predali restavratorskemu centru ZVKDS-ja v Ljubljani. Po besedah direktorja muzeja Marka Bonina je kip treba utrditi in očistiti, opravili pa bodo tudi dodatne raziskave, da bi ugotovili, ali je bil po nastanku morda kdaj predelan. Predvidoma bodo delo končali do septembra, ko naj bi se kip za stalno vrnil v Koper.
Gledališče Koper je praznovanju koprske obletnice namenilo zadnjo izdajo svojega glasila Svetilnik, v projektu pa sodeluje še s predstavo Renate Vidič Lepo je biti Koprčan.
DEDIŠČINA
Z umetno inteligenco proti uničevanju kulturne dediščine
Umetna inteligenca za umetnost ne predstavlja zgolj nevarnosti; v Angliji namreč ugotavljajo, da bi lahko postala ključno orodje za odkrivanje vandalov, ki z grafiti in drugimi nedovoljenimi posegi skrunijo kulturne spomenike zgodovinskega pomena.
Analiza barve bi lahko privedla do storilca
V zadnjem letu se je število primerov vandalizma na cerkvah, gradovih, samostanih in drugih zgodovinskih stavbah izrazito povečalo. Še posebej so poleti odmevale poškodbe na rimskem Koloseju, eni osrednjih svetovnih znamenitosti, na katero je več turistov vrezalo svoja imena oz. začetnice.
V Angliji so se tako odločili zagnati projekt, v okviru katerega bi lahko s pomočjo umetne inteligence na podlagi sloga in podpisa grafita ter analize barve s pomočjo vzorca z več območij prepoznali tudi njegovega avtorja. Z uspešno analizo barve bi lahko umetna inteligenca namreč odkrila celo, kje je bila pločevinka kupljena.
Po poročanju časopisa The Guardian je ukrepanje nujno, saj naj bi bila v Angliji kar tretjina kulturne dediščine žrtev grafitov, število pa je v samo zadnjem letu naraslo za skoraj 10 odstotkov. Ena izmed žrtev tovrstnega nasilja je cerkev Holy Rood church v Swintonu, aprila pa so se vandali lotili tudi zgodovinske palače Linlithgow, rojstnega kraja škotske kraljice Marije, kjer so z grafiti prekrili stene, tla in vodnjak iz 16. stoletja. Januarja so podobno oskrunili tudi grad Rochester v Kentu, ki predstavlja eno najmogočnejših normanskih trdnjav v državi, katere začetki segajo vse v leto 1087.
Vandalizem kot odraz (dela) družbe?
Primeri pa seveda niso omejeni zgolj na Anglijo. Lani je odmevalo odprto pismo združenja grških arheologov (SEA), v katerem je to pozvalo generalno direktorico Unesca, naj “odločno posreduje” za zaščito Hagije Sofije v Carigradu v Turčiji, ki je deležna vse večje škode in vandalizma, ob koncu leta pa so vandali v Avstraliji uničili prazgodovinske stenske poslikave v sveti jami Koonalda, stare približno 30 tisoč let.
Letošnje leto ni bilo do kulturnih spomenikov nič manj prizanesljivo. Na začetku leta je bil v Københavnu poškodovan slavni kip male morske deklice, katerega podstavek so neznanci prepleskali z barvami ruske zastave. Maja je bila v pariškem muzeju Palais de Tokyo z razpršilom zaznamovana kontrovezna umetnina švicarske umetnice Miriam Cahn, avgusta pa je skupina nemških turistov na severu Italije uničila dragoceni kip v fontani iz 19. stoletja.
Dolgotrajne posledice nepremišljenih dejanj
Mark Harrison, ki v javni ustanovi Historic England skrbi za zločine zoper dediščino, je za časopis Observer povedal, da ta pripada vsem, zaradi česar so tovrstni grafiti zločin “v vseh pogledih“. Dodal je še, da so kot dejanje “vztrajni in prodorni“, saj “povzročajo stisko in vplivajo na občutke javnosti, kar je resnično ključni pokazatelj tega, kakšni so ti občutki”.
Harrison v projektu sodeluje s profesorjem Robinom Bryantom z univerze Canterbury Christ Church, ki je strokovnjak na področju umetne inteligence. Težava tovrstnih napadov na kulturne spomenike je, da si sledijo v valovih, ki jih je pa zato toliko težje ustaviti, obenem pa predstavlja odstranjevanje barve še posebej zahtevno nalogo, saj ob izpiranju barva za sabo pušča neodstranljiv madež. Umetna inteligenca tako igra pomembno vlogo predvsem pri identifikaciji materiala oz. snovi, kar pa ni omejeno zgolj na grafite. Podobno kot aplikacije, ki na podlagi fotografije prepoznajo vrste gob ali bolezni rastlin, bi lahko v primeru dediščine na primer identificirali kos bakra, ki je bil ukraden s spomenika.
Stvar je v detajlih
“Človeškemu očesu se zdijo grafiti morda med seboj podobni, medtem ko so lahko za tehnologijo povsem drugačni. Če je v neki soseski 100 razpršenih oznak, bi bil lahko storilec ista oseba v enem večeru. Če oznake pustimo, ljudem samo nakažemo, da je to varno mesto za vandalizem,” je še povedal Harrison.
Kot težavo je izpostavil tudi to, da tovrstnih kaznivih dejanj v primerjavi s krajo zgodovinskih artefaktov policija pogosto ne evidentira oz. zanje ni posebnih protokolov in kodeksov, zaradi česar jih je posledično tudi težje ustaviti. Prav zaradi tega ima umetna inteligenca v povezavi z lokalno skupnostjo še posebej pomembno vlogo. Harrison je dejal, da je “naravni nadzor” javnosti prek povezovanja soseske za vandale zgodovinskih mest in zgradb “dobro odvračilno sredstvo“. “Povezovanje tradicionalnih ukrepov skupnosti z novimi in nastajajočimi tehnologijami mora predstavljati kanček upanja, kajne,” je še dodal Harrison.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA1 mesec nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA2 meseca nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela
-
Energetska učinkovitost3 dnevi nazaj
Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek