Gradbeništvo

Sistemske rešitve za obnovo zgodovinskih objektov

Objavljeno

6 let nazaj

dne

16/10/2020

Avtor

ziga32

Vzroki za propadanje velikega števila zgradb, ki predstavljajo zgodovinsko, kulturno in arhitekturno dediščino naroda, so različni. Pogosto niso bili vzrok za njihovo propadanje samo pomanjkanje denarja za vzdrževanje in obnovo, temveč tudi radikalni nestrokovni posegi v njihovo zasnovo in gradivo. Danes pri obnovi zgodovinskih objektov aktivno sodelujejo tudi regionalni zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Propadanje zidanih zgradb

Poznavanje značilnosti gradenj v posameznih zgodovinskih obdobjih je osnova za ugotavljanje vzrokov njihovega propadanja. Skupna značilnost teh objektov je, da so bili grajeni iz naravnih gradiv, kot so kamen, opeka in les. Kot vezivo so pred cementom, ki je poznan šele zadnji dve stoletji, skozi zgodovino uporabljali predvsem naravne polimere, apno in aktivne pucolane. Njihova omejena vezivna sposobnost in neodpornost na podnebne vplive pa kljub predimenzioniranju debeline zidov predstavlja najšibkejši člen celotne konstrukcije.

Grad Negova v drugi fazi obnove, zadaj že obnovljeni objekt iz izdelki iz Mapei-Antique linije.

Vzroki propadanja

»Voda še za v čevlje ni dobra!« je že stoletja znan pregovor, ki ga lahko brez vsakršnih zadržkov označimo tudi kot glavni vzrok za propadanje zgodovinskih objektov. Njena prisotnost v obliki padavin, kapilarne vlage in podtalnice se izkazuje kot glavni vzrok za biološko, fizikalno in kemijsko propadanje zidanih zgradb. Voda lahko spremeni agregatno stanje v led, pospešuje rast lišajev in alg, ter kar je najpomembnejše, lahko pospešuje kemijske procese (reakcija lug-pesek, etringit/thaumasit reakcija) s svojim neposrednim sodelovanjem v agresiji ali kot prenašalec sestavin, ki so v njej topne. Te počasi prodirajo v zid po poti kapilarnih pritiskov, izhlapevanja ali dežja. Na splošno lahko vzroke poškodb razdelimo v dve osnovni skupini, ki sta prikazani v shemi.

Zaradi nepoznavanja ustreznih sistemov tesnjenja pred kapilarno vlago so bili včasih objekti zgrajeni brez ustrezne hidroizolacije. Tako je prisotnost vlage njihova ‘pogosta sestavina’. Njen kapilarni dvig je zaradi poroznosti gradiv in predvsem veziv eden najpomembnejših vzrokov za poškodbe zgradb. Prisotnost vlage v zidu zaradi odlaganja kristalov v zidu in na ometu povzroča napetosti in posledično odstopanje malte, madeže na površini zaradi ‘izcvetanja’ soli in kemijske reakcije s škodljivimi posledicami.

Cerkev svete Rozalije v Krškem pred izvedbo obnove. Zidovi poškodovani zaradi kapilarnega dviga vlage.

1. Kemijska agresija

Najverjetnejša kemijska vzroka propadanja zidov zgodovinskih objektov sta:

lužnata/alkalna reakcija (natrijev ali kalijev lug) iz veziva v povezavi z nekristalizirano silicijevo kislino, ki je lahko prisotna v gradivu ali vezivu – pojav, ki je v tehnologiji betona znan kot reakcija luga in agregata/peska;
reakcija sulfatov, prisotnih v zidu, s silikati in kalcijevim aluminatom, ki so prisotni v hidravličnih vezivih (ali hidratiziranem pucolanskem apnu), in kot posledica tvorjenja taumazita in etringita, ki v zidu povzročata nabrekanje, posledično razpokanje in odpadanje.
Zaradi svoje agresivnosti in udeleženosti pri poškodbah kamnitih zidov in predvsem opeke je vzroke za prisotnost sulfatov smiselno podrobneje opisati:
• uporaba mavca v izvornih materialih ali pri predhodnih obnovitvenih delih;
• kapilarni dvig sulfatnih soli iz zemlje v temelje zgradb, še posebej če so ti v stiku ali v neposredni bližini morja;
• uporaba opeke z visoko vsebnostjo sulfatnih soli, ki se na površini izloča v obliki kristalov;
• sulfatizacije izvornih malt zaradi prodiranja žveplovega dioksida iz onesnaženega zraka.

2. Fizikalna agresija

Fizikalni vzroki izhajajo iz temperaturnih sprememb v prostoru in sprememb agregatnega stanja vode v led in s tem povezanim povečanjem volumna, ki povzroča notranje poškodbe materiala.

3. Biološka agresija

Biološki vzroki izhajajo iz rasti lišajev in predvsem alg, še posebej na področju stalno prisotne mokrote ali vlage.

4. Mehanska agresija

Mehanski vzroki izhajajo iz preobremenitev v fazi gradnje ali uporabe, ki so posledica nadgrajevanja ali spremembe namembnosti. Slednjih izvorno gradivo in vezivo preprosto ne preneseta, zato pride do mehanskih poškodb.

Preiskovanje vzrokov propadanja

Osnova za obnovo zgodovinskega objekta je celovit in strokoven pristop. Tako moramo najprej ugotoviti, kako je bil objekt zasnovan (arhitekturno in gradbeno), in njegovo prvotno namembnost. V naslednjem koraku je potrebna temeljita preiskava obstoječega stanja in po potrebi strokovni odvzem vzorcev izvorno uporabljenih gradiv in veziv, ki so osnova za kakovostno laboratorijsko preiskavo. Seveda moramo upoštevati tudi mikroklimatske razmere in pogoje, v katerih se objekt nahaja. Na osnovi tega izdelamo natančne tehnološke smernice za izdelavo obnovitvenega projekta, ki mora vsebovati tudi usklajena merila glede ohranjanja tega objekta in sodobnih bivalnih standardov. Sledi izdelava projekta obnove, ki mora vsebovati tudi statični izračun ob upoštevanju protipotresnih zahtev s predpisanimi varnostnimi faktorji in primerne pogoje za bivanje po veljavnih standardih. Vsekakor je priporočljivo, da projekt vsebuje tudi zahteve za negovanje/vzdrževanje obnovljenega objekta.

Zvonik cerkve sv. Rozalije v Krškem, po uspešno izvedeni obnovi, z izdelki brez vsebnosti cementa iz Mape-Antique linije

Obnova zgodovinskih objektov

Ne glede na vzroke nastalih poškodb morajo materiali, ki se uporabljajo pri obnovi (konstrukcijska utrditev z injektiranimi masami in površinsko utrjevanje ometov ter utrjevalni premazi, grobi in fini sušilni ometi in zaključni premazi), izkazovati lastnosti, ki zadovoljijo naslednje zahteve:

vgrajeni material mora imeti visoko poroznost, ki omogoča odlaganje soli in izhlapevanje vode/vlage iz zidov v času suhega vremena;
po mehanskih lastnostih (trdnosti in modulu elastičnosti) mora biti podoben oziroma združljiv z izvornim materialom;
kljub poroznosti in ustreznim mehanskim lastnostim ne sme biti občutljiv na agresivne vplive okolja (dež, mraz, onesnaženost) ali samega zidu (sulfate in reakcijo luga z agregatom).

Znano je, da uporaba veziv z vsebnostjo cementa ni primerna za obnovo zgodovinskih objektov, pri gradnji katerih kot vezivo še ni bil uporabljen cement. Veziva z vsebnostjo cementa v stiku z izvorno uporabljenimi vezivi neizpodbitno povzročajo kemijsko agresijo, so nizko porozna, s čimer omejujejo prehajanje in izparevanje vode/vlage, in so po mehanskih lastnostih nezdružljiva (zaradi njihovih previsokih modulov elastičnosti in visokih mehanskih trdnosti).

Uporaba klasičnih veziv za obnovo na osnovi apna in pucolanov ter hidravličnega apna načeloma lahko zadovolji zahteve, vendar pa ta veziva niso neobčutljiva na vse vrste agresij, vključno s sulfati. Pri uporabi tovrstnih veziv obstaja možnost tvorjenja silikatov in hidracije aluminatov ter s tem povezana nevarnost nastanka koloidov etringita in taumazita.

Videz notranjosti Kartuzije Pletarje po izvedeni obnovi celotne fasade.

Izbira materiala za obnovo

Predvsem pri starejših objektih, kjer kot vezivo še ni bil uporabljen cement, je uspešnost obnove tesno povezana s pravilno izbiro materiala. Tehnološko izjemno zahteven izziv je bil rešen z linijo izdelkov za obnovo zgodovinskih objektov Mape-Antique.
Formulacija izdelkov temelji na naslednjih načelih:
• selektivni izbor med sestavinami klasičnih veziv na osnovi apna in pucolanov ter hidravličnega apna, ki zagotavljajo popolno neobčutljivost na kemijske agresije kljub njihovi poroznosti (ta je pomembna za odlaganje soli in izparevanje vode oziroma vlage iz zidov) ter relativno ‘slabih’ mehanskih lastnosti, ki so pomembne za usklajene fizikalno-mehanske lastnosti z izvornim vezivom;
• zagotavljanje svetle barve, ki omogoča estetsko nemoteč površinski nanos malte ali obnovo reg (fug) v primerjavi z izvornimi materiali;
• izdelava za nanašanje preprostih in nezahtevnih materialov, ki ne zahtevajo dodatno izobraženega kadra ob zagotavljanju odličnih končnih rezultatov tudi v mejnih klimatskih razmerah (izmenjevalni ciklusi zamrzovanja in odtaljevanja pozimi in pretirano izparevanje poleti);
• ponudba nove linije med seboj združljivih izdelkov, ki sistemsko omogočajo učinkovito obnovo (konstrukcijska utrditev z injektirnimi masami, groba in fina obdelava ter zaključni premaz).

Zaradi svoje makro poroznosti imajo tovrstni ometi lastnosti izsuševalnih ometov z učinkom preprečevanja površinskega izločanja soli, t. i. ‘izcvetanja’. V času suhega vremena dopuščajo hitro izparevanje ne glede na vzrok prisotnosti vlage (skozi kapilarni dvig ali zaradi padavin). Zaradi zgoraj naštetih lastnosti lahko zanje trdimo, da so do gradiv ‘občutljivi’, a hkrati ‘neuničljivi’ skozi čas.

Postopki obnove

1. Splošni ukrepi

izvorno uporabljena omet in vezivo odstranimo v višini 1 m nad nivojem njegove kontaminacije;
izvorno uporabljeno vezivo odstranimo do zdrave osnove in ga očistimo;
večje neravnine in vdolbine na globinsko vlažni in površinsko osušeni podlagi predhodno zapolnimo z malto MAPE-ANTIQUE MC.

Po potrebi kot dodaten ukrep predvsem v primerih prisotnosti velike količine podtalnice oziroma zaledne vode izvedemo pod nivojem pete temelja še drenažo.
Podlaga mora biti odmrznjena, odprašena, ločena od neposrednega vpliva vode in izcvetanja soli, nosilna in prosta slabo sprijetih delcev. Ostanke odloženih soli, lišajev, alg in ozelenelih slojev v celoti odstranimo. Na površinsko mokrih podlagah pred nanosom počakamo, da odvečna voda izhlapi, ali pa jo popivnamo z gobo oziroma spihamo z zračnim kompresorjem. Podlaga mora biti površinsko osušena in globinsko vlažna.

2. Konstrukcijska ojačitev

Injektiranje
Kadar so na odvzetih vzorcih zidu med gradivom prisotna izprana oziroma votla mesta, razpoke v vezivu in njegova globinska (notranja) poroznost, je treba pristopiti h konstrukcijskemu utrjevanju z injektiranjem. V ta namen se pri objektih, kjer kot vezivo še ni bil prisoten cement, uporabi Mape-Antique I, hidravlično vezivo brez vsebnosti cementa z dodanimi finimi polnili, ki se zmeša z vodo.
V primeru objektov s poslikavami (freskami) namesto tega uporabimo izredno redko tekočo injekcijsko maso Mape-Antique F21.

Površinski utrjevalni ometi
Ko govorimo o površinskih utrjevalnih ometih, ki so po standardu SIST EN 998-2 razvrščeni kot tip M15 in dosegajo tlačno trdnost večjo ali enako 16 N/mm² (SIST EN 1015-11), čeprav ne vsebujejo cementa in so narejeni na osnovi apna ter eko pucolanov, moramo izpostaviti enkratni izdelek Mape-Antique Strutturale. Ta izdelek je združljiv s celotnim sistemom Mape-Antique za zidane objekte, kjer kot vezivo še ni bil uporabljen cement. Pri tem izdelku govorimo o konstrukcijskem utrjevalnem ometu, ki pa nima tako učinkovitih lastnosti izsuševanja.

Površinski utrjevalni premazi
To so utrjevalni premazi na osnovi mikromolekularnih akrilnih smol v vodni disperziji z dobro sposobnostjo prodiranja tudi v manj porozne podlage. Za učvrstitev obstoječih površin zidov in ometov je za to primeren izdelek Primer 3296.
Za konserviranje restavriranih kamnitih in poroznih podlag, različnih vrst ometov in poroznih stenskih apnenih barv je bil razvit nov izdelek na osnovi mikromolekularne polimerne sestave v organskem topilu s sposobnostjo ponovnega raztapljanja in aktiviranja s topilom tudi po več letih od nanosa, ki ima visoko sposobnost penetracije in pri poroznih podlagah tudi utrditve ob odlični odpornosti na luge. To je Consolidante 8020, ki se lahko površinsko še dodatno hidrofobira z Antipluviolom S ali W.

3. Kemijske pregrade/zapore

Glede izvedbe kemijskih pregrad/zapor za preprečevanje kapilarnega dviga vlage je stroka še vedno razdvojena. Nekateri strokovnjaki so strogi zagovorniki njihove izvedbe z obrazložitvijo, da se prehod kapilarne vlage skupaj s solmi, ki jih transportira s seboj, praktično 100-odstotno prepreči. S tem se doseže tudi bistveno podaljšanje ‘življenjske dobe’ izsuševalnega ometa, ker se soli, ki jih s seboj transportira kapilarna vlaga, ne odlagajo v njegovih zračnih porah in jih ne zapolnijo. Za izvedbo kemijskih pregrad/zapor je primeren koncentrirani agens za injektiranje na osnovi mikromolekularne silikonske emulzije Mapestop.
Seveda pa se ob tem pojavi vprašanje, kaj se zaradi povišane koncentracije vlage in soli dogaja pod kemijsko zaporo, ki se po navadi izvede nekoliko nad koto terena, torej v samem temeljnem delu zidu, ki nosi celotno zgradbo. Dejstvo je, kot je bilo zapisano že v uvodnemu delu o vzrokih propadanja, da je povišana vsebnost vlage in soli glavni vzrok za poškodbe.
V iskanju te rešitve smo prisluhnili tudi mnenju dela strokovnjakov, ki zagovarjajo prosto prehajanje kapilarne vlage v zid in njeno prehajanje preko izsuševalnega ometa v obliki pare, s tem da se prehajanje soli v pore izsuševalnega ometa, ki jih s seboj transportira kapilarna vlaga, prepreči z izvedbo specialnega obrizga. V ta namen je bil po dolgoletnih raziskavah in praktičnih testnih izvedbah na objektih v Benetkah razvit namenski izdelek Mape-Antique Rinzaffo, svetla na soli odporna malta za obrizg brez vsebnosti cementa, ki se pred izsuševalnimi ometi enakomerno v debelini 5 mm nanese na celotno površino zidu.

4. Izsuševalni ometi

Grobi izsuševalni omet
Po konstrukcijskih posegih in izvedbi kemijske pregrade/zapore sledi sloj grobega, svetlega izsuševalnega ometa Mape-Antique MC brez vsebnosti cementa v debelini vsaj 20 mm, ki se nanaša ročno s pomočjo predhodno pripravljenih vodil. Porežemo ga z letvijo in zagladimo ali grobo zaribamo. Maksimalna debelina posameznega nanosa ometa naj ne presega 3 cm. V primeru potrebe po večjih debelinah nanosa predhodno nanesenega ometa finalno ne obdelujemo, da dosežemo dobro sprijemljivost nadgrajenega, ki se nanaša takoj, ko se predhodni zadostno strdi. Izogibamo se daljšemu čakanju, da zagotovimo dobro sprijemljivost.
V kolikor imamo lokalno na razpolago kakovosten agregat ali pa je po projektu predvidena uporaba agregata, ki je enak izvornemu, lahko za pripravo malte za zidanje in ometavanje uporabimo specialno svetlo mešanico veziva brez vsebnosti cementa Mape-Antique LC.

Fini izsuševalni omet
Pred nanosom fine malte Mape-Antique FC na predhodno grobo izvedeni izsuševalni omet Mape-Antique MC je potreben čas zorenja 10 do 14 dni. Odvisno od vpojnosti podlago predhodno ustrezno omočimo in počakamo, da odvečna voda izhlapi, ali pa jo popivnamo z gobo oziroma spihamo. Podlaga mora biti površinsko osušena in globinsko vlažna.
Fino malto nanašamo v potrebni debelini z zidarsko žlico (ometavanje) ali kovinsko gladilko (kitanje). Takoj po začetku vezanja (preizkus s prstom) jo finalno obdelamo z navlaženo gobo trdne strukture ali z lopatico za zaglajevanje (lesena ni primerna).
Opomba: linija izdelkov Mape-Antique je namenjena zidanim objektom, kjer kot vezivo še ni bil uporabljen cement.
V primeru obnove zidanih objektov, kjer je bil kot vezivo že uporabljen cement, se uporabijo izdelki z nizko vsebnostjo cementa Poromap. Poleg klasične linije obstaja tudi linija Poromap Macchina, ki omogoča tudi preprost strojni nanos.

5. Zaključna zaščita in dekorativna obdelava

V ta namen se uporablja sistemska linija izdelkov Silexcolor na osnovi čistih silikatov. Na razpolago je v več kot 1000 barvnih odtenkih po barvni lestvici NCS in v štirih različnih videzih: barva, Marmorino, Tonachino in Graffiato. Površina za nanos mora biti popolnoma čista in trdna, predhodni nanos fine malte Mape-Antique FC pa mora zoreti 5 do 7 dni. V vseh primerih izvedb je predhodno potreben nanos temeljno sprijemnega premaza Silexcolor primer, ki ga nanesemo s čopičem, valjčkom ali brizgalno pištolo.

Andraž Nedog, dipl. inž. grad., Mapei d. o. o., vodja tehnično-prodajne službe
Fotografije: arhiv podjetja

Sorodne objave:

Naslednja objava

Nagrade, ki štejejo

Ne prezrite

Izbira ustreznih senčil

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Požarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA

Objavljeno

2 meseca nazaj

dne

25/02/2026

Avtor

Danijel Kmetec

Oddelek za požarnovarno trajnostno grajeno okolje v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je bil decembra 2025 potrjen kot zemeljska raziskovalna postaja Evropske vesoljske agencije (ESA). Gre za pomemben mejnik tako za mednarodno raziskovalnoskupnost na področju požarne varnosti, energetskih sistemov in vesoljskih tehnologij kot tudi za slovensko znanost.

Vključitev v evropske vesoljske raziskave je posebno priznanje, ki ZAG in njegov Požarni laboratorij v Logatcu umešča med ključne raziskovalne ustanove na področju baterijskih tehnologij za vesoljske aplikacije. Potrditev se je zgodila istega leta, ko je Slovenija postala polnopravna članica agencije ESA, katere model financiranja raziskav temelji na finančnih prispevkih držav članic.

*Požarni laboratorij – testi v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG)*

Pomen raziskav požarne varnosti baterij

Področje baterijskih tehnologij se v zadnjih letih izjemno hitro razvija. Z naraščajočim številom različnih električnih naprav predstavljajo baterije pomemben varnostni izziv v vesolju in na Zemlji. Raziskave so torej ključne ne le za delovanje in varnost vesoljskih odprav, temveč tudi za razvoj varnejših baterijskih sistemov na Zemlji – v stavbah, prometu in energetiki.

Raziskovalci Oddelka za požarnovarno trajnostno grajeno okolje (FRISSBE) na ZAG-u bodo pod vodstvom dr. Ulisesa Rojasa-Alve izvajali napredne raziskave toplotne stabilnosti in varnosti baterij, namenjenih uporabi v vesoljskih plovilih in misijah. V prihodnjih letih bodo v Požarnem laboratoriju ZAG-a potekala zahtevna testiranja in raziskave baterijskih tehnologij s poudarkom na požarni varnosti, zanesljivosti in obnašanju baterij v ekstremnih pogojih.

Vloga ZAG-a in Slovenije

Pridobljeni status potrjuje visoko raven strokovnega znanja in raziskovalnih zmogljivosti Požarnega laboratorija ZAG-a ter poudarja vse pomembnejšo vlogo slovenskih raziskovalcev v mednarodnih raziskovalnih mrežah. V okviru agencije ESA deluje tudi tematska skupina ‘Topical Team’, v kateri ima ZAG vodilno vlogo. Visoko kakovost njihovih raziskav potrjuje dejstvo, da so štirje člani skupine nedavno prejeli raziskovalno podporo ERC Synergy.

Raziskave v novi zemeljski raziskovalni postaji agencije ESA v Logatcu bodo poglobile razumevanje delovanja in prispevale k razvoju varnejših baterijskih sistemov, hkrati pa bodo imele širši vpliv na varnost stavb, infrastrukture in energetskih sistemov po svetu. Vključitev ZAG-a v raziskovalno mrežo ESA potrjuje odličnost slovenske znanosti ter odpira nove priložnosti za mednarodno sodelovanje, prenos znanja ter razvoj inovativnih rešitev na stičišču vesolja, energije in varnosti.

Vodilni raziskovalec: Dr. Ulises Rojas-Alva

Dr. Ulises Rojas-Alva je špansko-perujskega porekla in je kot višji raziskovalec na področju požarne varnosti zaposlen na ZAG-u od februarja 2022. Glavnino njegovega dela predstavljajo požarni preskusi različnih vrst baterij. O svojem raziskovalnem delu, tesnem sodelovanju z agencijo in nasploh o znanstveno-raziskovalnem področju v Sloveniji nam je pripovedoval v spodnjem intervjuju.

1. Kako je Požarni laboratorij ZAG-a postal del raziskovalne infrastrukture Evropske vesoljske agencije in ali to sodelovanje odpira vrata tudi drugim slovenskim raziskovalcem?

Nekateri raziskovalci so z ESA že sodelovali v preteklih projektih, zato smo že imeli vzpostavljeno sodelovanje. ESA financira tudi tematsko skupino Topical Team, v kateri imajo raziskovalci ZAG-a vodilno vlogo. Prepoznali smo priložnost, da postanemo njihova zemeljska raziskovalna postaja, kajti obstaja potreba po dodatnih raziskavah varnosti in zmogljivosti baterij za uporabo v vesolju. Prijavili smo se in ESA je našo idejo podprla. Tudi druge slovenske raziskovalne skupine in evropski partnerji iz zasebnega sektorja so vabljeni k uporabi naše opreme za testiranje baterij. Oddati morajo prijavo prek sistema ESA CORA, in če je ta odobrena, ESA krije stroške uporabe naših laboratorijev.

2. Kako rezultati raziskav požara na splošno izboljšujejo varnost baterij?

Obstaja več pristopov za izboljšanje varnosti baterij. En način je povečanje njihove toplotne stabilnosti, kar zahteva natančno testiranje z napredno opremo za določanje stabilnosti. Drug pristop je karakterizacija požarnega obnašanja baterijskih celic, kar omogoča drugim inženirjem, da razvijejo matematične modele za načrtovanje in uvedejo ustrezne varnostne ukrepe (zgodnje zaznavanje, požarne pregrade itd.).

3. Kako se požarna tveganja baterij v vesolju razlikujejo od tistih na Zemlji?

Zaradi kompleksnosti kateregakoli vesoljskega plovila s posadko je zaznavanje, obvladovanje in gašenje požara izjemno težko. Ogenj je pojav, ki ga poganja vzgon, zato se drugače obnaša v mikrogravitaciji. Mnoga vprašanja o obnašanju požara v mikrogravitaciji ostajajo nerešena. Na primer, zgodnje odkrivanje požara je lahko zapleteno. Če je požar zaznan, a postane neobvladljiv, pomanjkanje evakuacijskih poti na vesoljskem plovilu ustvari dodatne izzive. Torej, ključno je uporabljati najbolj toplotno stabilne in požarno varne materiale in sisteme, vključno z baterijskimi tehnologijami.

4. Katere vrste baterij oz. baterijskih tehnologij boste testirali v tem projektu in kako dolgi oziroma zahtevni so tovrstni testi?

Preučujemo lahko številne baterijske tehnologije, vendar so za vesoljske aplikacije trenutno najpogosteje v uporabi litij-ionske baterije. Vrste preskusov so odvisne od cilja raziskave. Če izvajamo študije toplotne razgradnje z visoko natančnostjo, je potrebnih več ur (od 2 do 3 dni), medtem, ko požarni preskus traja le nekaj minut. Pomembno je poudariti, da je glavni namen naše zemeljske raziskovalne postaje ponuditi možnost za raziskave drugim raziskovalcem iz držav članic agencije ESA, zato jih spodbujamo k prijavi za uporabo našega laboratorija. ESA bo ocenila predloge in financirala ustrezne in pomembne raziskave.

5. Kakšno opremo imate v Požarnem laboratoriju?

V Požarnem laboratoriju imamo več vrst opreme. Za toplotno razgradnjo uporabljamo kalorimeter s pospešenim segrevanjem (ARC), katerega lastništvo si delimo s Kemijskim inštitutom. Z njim določamo začetek toplotnega pobega (thermal runaway) in izvajamo druge relevantne preskuse. Poleg tega imamo kisikove kalorimetre, Fourierjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIRspektroskopija) in plinsko kromatografijo z masno spektrometrijo (GC-MS), ki služijo za kvantificiranje obnašanja baterij pri požaru, vključno z nastalimi plini in njihovo toksičnostjo. Izvajamo lahko tudi teste padcev baterij, teste toplotne obrabe, teste toplotnega pobega zaradi preobremenitve in teste z drugimi scenariji po želji naročnika. V prihodnosti bomo naše testne zmogljivosti še razširili.

6. Kakšni bodo največji izzivi pri izvajanju tovrstnih testov oziroma česa se pri tem najbolj bojite?

Eden od izzivov, ki ga vidimo, je nepoznavanje natančne kemijske sestave baterij. V nekaterih primerih lahko pride do toplotnega pobega, ki vodi v vžig ali eksplozijo baterije, nastali plini pa so po navadi toksični. Pozitivno pa je, da se s takšnimi scenariji že ukvarjamo in da je naš Požarni laboratorij nanje ustrezno pripravljen z ocenami tveganja, uporabo ustrezne osebne varovalne opreme, skrbno izvedbo in izkušnjami.

7. Kaj vas osebno kot raziskovalca pri tem projektu najbolj navdušuje?

Zagotavljamo lahko, da so baterijske tehnologije za vesoljska plovila varne preden se uporabijo. Tako, čeprav malo, prispevamo, da lahko človek uspešno raziskuje vesolje.

8. Kako vidite slovensko znanost – je dovolj mednarodno prepoznana oz. ali bi morali bolj graditi na tem?

Prepričan sem, da je slovenska znanstvena skupnost mednarodno dobro vpeta, saj prispeva k številnim znanstvenim področjem. Kljub temu si moramo vedno prizadevati za izboljšanje našega položaja v svetovnem merilu. Eno od področij, na katerem moramo delati, so inovacije, na primer patentiranje lastnih aplikacij in znanja, da lahko imamo dolgoročne koristi od naših ugotovitev.

9. Kateri so naslednji koraki sodelovanja med ZAG-om in Evropsko vesoljsko agencijo?

Z imenovanjem za zemeljsko raziskovalno postajo agencije ESA pričakujemo, da bodo raziskovalci s področja baterijskih znanosti prek agencije oddajali vloge za uporabo naših zmogljivosti. Vsak projekt lahko prejme do 50.000 EUR financiranja. Sicer pa bomo v sklopu naše vodilne vloge v Topical Team še naprej preučevali obnašanje materialov ob požaru v pogojih gravitacije in delne gravitacije. Ker model financiranja agencije ESA temelji na decentralizirani podpori posameznih držav članic, pozdravljamo dialog s Slovensko vesoljsko agencijo o tem, kako lahko izboljšamo naše raziskovalne zmogljivosti in rezultate, povezane s splošno požarno varnostjo vesoljskih plovil in požarno varnostjo baterijskih sistemov za uporabo v vesoljskih plovilih. To je izjemna priložnost za vesoljske raziskave v Sloveniji, zato sodelujmo – ne le, da to uresničimo, ampak da iz tega ustvarimo nekaj velikega!

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Arabci nadaljujejo z gradnjo prve kilometrske stolpnice na svetu

Objavljeno

3 meseci nazaj

dne

24/01/2026

Avtor

Žane Kurent

Petnajstletna prevlada dubajske Burdž Kalife kot najvišje stavbe na svetu se očitno bliža koncu. V Savdski Arabiji so po večletnem zastoju znova v polnem teku gradbena dela na megaprojektu Jeddah Tower – ambicioznem inženirskem podvigu, ki bo s 168 nadstropji postal prva stavba na svetu, višja od 1.000 metrov.

S ponovnim zagonom gradnje se je končal skoraj sedem let trajajoč premor. Stolpnica je trenutno zgrajena do približno 80. nadstropja (cca.252 m), po veljavnih načrtih pa naj bi bila do leta 2028 dokončana kot prva zgradba na svetu, visoka natanko en kilometer.

Jeddah Tower bo obsegal 168 nadstropij, v katerih bodo umeščena luksuzna stanovanja, poslovni prostori, hotel, trgovske površine ter razgledna ploščad na višini 652 metrov. S predvideno višino, ki bo presegla 1.000 metrov, bo stolpnica prehitela dosedanjo rekorderko, dubajsko Burdž Kalifo, ki s 828 metri od leta 2010 velja za najvišjo stavbo na svetu.

Projekt je bil prvič predstavljen leta 2011 pod imenom Kingdom Tower, gradnja temeljev pa se je začela leta 2013. Leta 2018 so dela zaradi finančnih in organizacijskih zapletov ustavili. Nadaljevanje je omogočil podpis nove pogodbe v vrednosti 7,2 milijarde savdskih rialov (približno 1,6 milijarde evrov) z gradbenim podjetjem Saudi Binladin Group.

Po ponovni aktivaciji projekta se je dinamika gradnje občutno okrepila. Zaključek 100. nadstropja je predviden v začetku leta 2026, celotna gradnja pa naj bi bila končana avgusta 2028. Stolpnica predstavlja osrednji del širšega urbanističnega projekta Jeddah Economic City, katerega namen je preobrazba obale Rdečega morja v sodobno poslovno, bivalno in turistično središče države.

Work restarts on Saudi Arabia’s Jeddah Tower with a $26 billion budget, set to be the tallest building in the world at 1,000 meters by 2028.pic.twitter.com/05fFO4tDvr
— Massimo (@Rainmaker1973) November 15, 2025

Med ključnimi arhitekturnimi in turističnimi poudarki bo tako imenovana »terasa v nebesih« v 157. nadstropju, ki bo dostopna javnosti in naj bi postala najvišja razgledna točka na svetu. Objekt bo opremljen tudi z 59 ultrahitimi dvigali, pri čemer bodo nekatera dosegala hitrosti do 10 metrov na sekundo in omogočala učinkovito vertikalno povezavo znotraj te izjemne megastrukture.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Tosidos utrjuje položaj enega ključnih akterjev sodobnega slovenskega gradbeništva

Objavljeno

3 meseci nazaj

dne

21/01/2026

Avtor

Aljoša Selan

Podjetje Tosidos zaključuje uspešno leto, ki ga je zaznamovala sočasna gradnja 850 stanovanj, okrepljen obseg lesene gradnje, razvoj inovativnih stanovanjskih rešitev za mlade ter uvajanje novih tehnologij in znanj v slovensko gradbeništvo. Ob tem v podjetju sistematično gradijo kulturo spoštovanja, sodelovanja in trajnostnega razvoja, kar potrjuje tudi letos pridobljeni certifikat Družbeno odgovoren delodajalec.

Podjetje Tosidos je hitrorastoče podjetje, ki soustvarja inovativne rešitve, oblikuje nove priložnosti in krepi temelje sodobnega gradbeništva. Ustanovoljeno je bilo leta 2012, po desetletju uspešnega delovanja na področju stanovanjskega in nestanovanjskega gradbenega inženiringa pa se zadnjih nekaj let usmerja tudi v razvoj lastnih stanovanjskih nepremičnin.

»Z inovativnimi pristopi, korektnim odnosom do okolja ter sledenjem standardom kakovosti ostajamo zavezani razvoju sodobnih in estetsko dovršenih objektov. V slovensko gradbeništvo si prizadevamo vpeljati nove tehnologije in napredna znanja, ki nam omogočajo, da delamo bolje, lažje in bolj učinkovito,« je dejal direktor podjetja Simon Jan.

*Projekt “Kranjska iskrica”. Foto: Miran Kambič*

V letu 2025 sočasna gradnja 850 stanovanj

Eden večjih projektov leta 2025 je gradnja stanovanj »Kranjska iskrica« za investitorja Emeco nepremičnine, ki Kranju prinaša sodobna in funkcionalna stanovanja, premišljene zunanje površine in številne možnosti za preživljenje časa. Kranjska iskrica je trenutno največja stanovanjska soseska v gradnji na Gorenjskem. Prva gradbena faza, v okviru katere je Kranj pridobil 263 novih stanovanj, je uspešno zaključena, v teku pa je že druga faza, ki bo projektu dodala še 133 novih stanovanjskih enot.

Za investitorja Prva hiša je Tosidos ob Jurčkovi cesti v Ljubljani ustvaril sonaravno in zdravo bivalno okolje v novozgrajenem Jurčkovem naselju, ki ponuja 170 stanovanj. Gradili so tudi za Bežigradom v Ljubljani – tam je za investitorja APC invest d.o.o. zrasel Savski klin s 107 oskrbovanimi stanovanji, poslovnimi prstori v velikosti 2.000 m² in garažnimi parkirnimi mesti, za investitorja Brilosa Topniška d.o.o. pa Rezidenca Bežigrad – Topniška, ki sestoji iz dveh nizkoenergijsih večstanovanjskih objektov z 92 stanovanji. Med njimi je 44 oskrbovanih, s čimer so zadovoljli potrebe stanovalcev vseh generacij.

Pomemben mejnik leta 2025 predstavlja razvoj lastnih nepremičnim, kamor sodi projekt DC208 na ljubljanskem Rudniku, kjer bo Tosidos kmalu začel gradnjo 53 sodobno zasnovanih in cenovno dostopnejših urbanih stanovanj za mlade. Posebno dodano vrednost projektu prinaša možnost nakupa že v celoti opremljenih stanovanj, kar kupcem prihrani čas in jim omogoča hitro vselitev kmalu po primopredaji.

Povečali so obseg lesene gradnje

Center krožnega gospodarstva Zarica, ki raste v Kranju, je trenutno Tosidosov največji in tehnično najzahtevnejši projekt na področju lesene gradnje, s katerim potrjujejo, da je les lahko nosilni material tudi pri konstrukcijsko in arhitekturno kompleksnih objektih. Objekt je skoraj v celoti zasnovan iz križno lepljenega lesa in sledi načelom krožnega gospodarstva – od izbire naravnih in recikliranih materialov do energetsko učinkovitih rešitev.

Na gradbišču vse večji pomen prefabricirane gradnje

Prefabricirana gradnja je način gradnje, pri katerem se večina gradbenih elementov izdela vnaprej v tovarni. Pripravljeni moduli in konstrukcijski deli nato prispejo na gradbišče, kjer se enostavno sestavijo in umestijo v prostor, kar zagotavlja kakovostno izkušnjo za končnega uporabnika.

»Tak pristop odpira vrata hitrejši in natančnejši izvedbi projektov. Vnaprej izdelani gradbeni elementi znatno zmanjšujejo odpadke, porabo energije in vpliv na okolje, hkrati pa omogočajo tudi večjo fleksibilnost pri oblikovanju prostorov,« poudarjajo v Tosidosu. Primer prefabricirane gradnje so modularne kopalnice 𝗕𝗔𝗧𝗛𝗕𝗢𝗫, ki prinašajo prihranke že v fazi proizvodnje in zmanjšajo odpad na samem gradbišču.

Jedro uspeha so ljudje in znanje

V Tosidosu se zavedajo, da je njihova največji kapital predstavljajo zaposleni. Z izobraževani, prenosom znanj in odprtostjo za tuje prakse gradijo kulturo sodelovanja, hkrati pa so zavezani h krepitvi kulture spoštovanja in zaupanja ter ustvarjanju spodbudnega, zdravega in varnega delovnega okolja.

Letos so bili za svoje družbeno odgovorno delovanje nagrajeni tudi s certifikatom Družbeno odgovoren delodajalec, ki »predstavlja pomembno potrditev, da se prizadevanja za dober odnos do zaposlenih in širše skupnosti obrestujejo,« še dodaja Simon Jan.

Nadaljuj z branjem