Iz ormoške bioplinarne je v začetku junija ponovno iztekla onesnažena odpadna voda, opozarja Občina Ormož. Po analizi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) predstavlja razlita tekočina resno nevarnost za okolje in vodne ekosisteme.

NLZOHđ je 11. junija opravil intervencijo in odvzel vzorce iz drenažnega jaška ter s površine cestišča. Analize so razkrile presežene mejne vrednosti za številne okoljsko problematične parametre.

Kot so poudarili strokovnjaki, so v odvzetih vzorcih zaznali visoke koncentracije težkih kovin, med njimi arzena, bakra, cinka, svinca in kroma. Te kovine predstavljajo resno okoljsko tveganje, saj ob dolgotrajni prisotnosti lahko vplivajo tako na tla kot na vodne vire in zdravje ljudi.

Posebno zaskrbljujoče so bile izjemno visoke vrednosti amonijevega dušika ter parametrov, ki kažejo na visoko vsebnost organskih snovi (kemijska in biokemijska potreba po kisiku). Takšno onesnaženje lahko v vodnih ekosistemih povzroči pomanjkanje kisika in posledično pogin vodnih organizmov.

Po navedbah laboratorija sta oba vzorca pokazala tudi visoko akutno toksičnost za vodne bolhe, kar pomeni neposredno grožnjo vodnim ekosistemom že ob kratkotrajni izpostavljenosti. Na podlagi vonja, barve in drugih lastnosti so strokovnjaki ocenili, da gre za neprečiščeno ali nezadostno obdelano odpadno vodo, ki ni bila ustrezno zadržana ali očiščena pred izpustom v okolje.

NLZOH je priporočil takojšnje ukrepanje: sanacijo območja izliva, dodatne analize tal in podtalnice, vzpostavitev rednega nadzora nad iztoki iz skladišča odpadkov ter oceno tehničnih in varnostnih ukrepov za preprečevanje podobnih izpustov v prihodnje. Pristojne službe so pozvali k uvedbi nadaljnjih postopkov v skladu z zakonodajo.

Občina Ormož je ob prejemu poročila nemudoma obvestila pristojne organe in pozvala Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter Agencijo RS za okolje k ukrepanju. Kot poudarjajo, si že dlje časa prizadevajo za zmanjšanje negativnih vplivov bioplinarne na okolje in bodo tudi v prihodnje sprejemali ukrepe, ki jih omogoča zakonodaja.

Podobno onesnaženje se je v bioplinarni zgodilo že konec marca, ko je okoljski inšpektorat izvedel izredni nadzor. Upravljavcu bioplinarne so bili že v preteklosti odrejeni številni ukrepi, a kljub temu težave očitno še vedno niso odpravljene.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je obiskal Nuklearno elektrarno Krško in se prepričal o njeni varnosti in je mnenja, da gre za eno izmed najvarnejših jedrskih elektrarn, ne samo pri nas v Evropi, ampak tudi na svetu.

Med ogledom v NEK-u se je minister Jože Novak prepričal, da tam dobro skrbijo za varnost in da je ta na visoki stopnji, o čemer po njegovih besedah pričajo tudi poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo in domače uprave za jedrsko varnost. Vse to kaže, da je “elektrarna ena izmed najvarnejših, ne samo pri nas v Evropi, ampak tudi na svetu”, je dejal.

Elektrarna je po besedah predsednika uprave NEK-a Gorazda Pfeiferja vseskozi pod nadzorom dveh ministrstev, to je ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ki je odgovorno za njeno proizvodnjo elektrike, ter ministrstva za naravne vire in prostor, pod katerim deluje uprava za jedrsko varnost, ki nadzira delovanje NEK-a.

Pri tem je poudaril, da je njihova prva naloga vedno bila in bo jedrska varnost ter sodelovanje s slovenskimi in mednarodnimi ustanovami, ki skrbijo za varnost. Sam ocenjuje, da je elektrarna v dobrem stanju in da je pripravljena na dolgoročno obratovanje.

Sirc: Upravljavci vlogo dojemajo zelo resno

Tudi direktor uprave za jedrsko varnost Igor Sirc delovanje NEK-a ocenjuje kot varno. “Kot pristojni upravni organ bdimo nad vsemi vprašanji varnosti in smo zadovoljni, da upravljavci naših jedrskih objektov svojo vlogo dojemajo zelo resno in skrbijo za visoko raven jedrske varnosti,” je dejal v skupni izjavi. Sircu se to, da slovenski jedrski objekti delujejo varno, zdi zelo pomembno tudi ob tem, da Slovenija razmišlja o širitvi jedrskega programa, pomembno je tudi, da njeni trenutni jedrski objekti delujejo varno.

Minister je spomnil, da je ministrstvo za naravne vire in prostor od ministrstva za okolje te dni prejelo uradno pobudo za državni prostorski načrt za gradnjo nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), pobudo pa je v torek tudi javno razgrnilo. Javna razprava o pobudi bo trajala do konca septembra, prejete pripombe naj bi nato v dveh ali treh mesecih pregledali pristojni, nato pa bo lahko vlada sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta, kar bi se lahko zgodilo prihodnje leto.

Na vprašanje, ali je glede gradnje JEK-a 2 še predviden referendum in kdaj bi ta lahko bil, pa je odgovoril, da je on minister, odgovoren za jedrsko varnost, ne za energijo, ter da bodo o tem, kako naprej, povedali njegovi kolegi.

Novak je po ogledu NEK-a odšel še na ogled gradbišča odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, ki ga v neposredni bližini gradi Agencija za radioaktivne odpadke. Kot je ob tem povedal direktor agencije Sandi Viršek, gradnja, ki se je začela pred enim letom, poteka po načrtih in brez aneksov. “Do lanskega decembra smo naredili primarno oblogo, ki ščiti gradbeno jamo, trenutno pa smo nekje na 30 metrih izkopa glavnega betonskega silosa,” je dejal. Silos naj bi bil zgrajen prihodnje leto, konec 2027 pa bi lahko začeli poskusno delovanje.

Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki poteka pod geslom “Naša moč, naš planet“, poudarja ključno vlogo obnovljive energije in poziva k proizvodnji čiste elektrike po vsem svetu. Ohranjanje narave in trajnostni energetski prehod sta neločljivo povezana. Le zdravi ekosistemi prispevajo k blaženju podnebnih sprememb, shranjevanju ogljika pa tudi zagotavljanju virov za čisto energijo.

Svetovni dan Zemlje smo začeli obeleževati leta 1970 in 55 let kasneje je ozaveščanje o pomenu ohranjanja našega edinega planeta, še toliko bolj ključno. Prispevek k trajnostnemu življenju ni več stvar peščice okoljskih zanesenjakov, ampak stvar slehernika in tudi politike.

V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada RS količina energije, namenjene končni rabi v letu 2023, znašala nekaj več kot 201.000 TJ, kar je približno toliko kot v letu pred tem. Največji delež (41 %) je predstavljala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (25 %), sledili so gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki(3 %).

V strukturi končne rabe pa so prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).

Zavod RS za varstvo narave ob letošnjem dnevu Zemlje izpostavlja pomen trajnostnega ravnanja z naravnimi viri, spodbujanja biotske raznovrstnosti in ozaveščanja o vplivu izbire vira energije na naravo. Ohranjeni in pestri ekosistemi prispevajo k zmanjševanju emisij in blaženju učinkov podnebnih sprememb. Razvoj obnovljivih virov energije – sončna in vetrna naj bosta v Slovenski prostor umeščena s premislekom in na že degradiranih območjih..

Ob Svetovnem dnevu Zemlje lahko z majhnimi koraki lahko prispevamo k veliki spremembi – bodisi z varčevanjem z energijo ali aktivnemu pristopu k obnovljivi energiji, s podporo ali sodelovanjem v trajnostnih projektih, izobraževanjem o trajnostnem načinu življenja in prilagoditvami svojih življenj tako, da planetu Zemlja ne otežujemo njenega naravnega delovanja. Tem dobrim namenom in drobnim dejanjem se na Dan Zemlje po svetu pridruži milijone in milijone ljudi.

Kaj pomeni “Naša moč, naš planet”?

Gre za poziv k skupnemu delovanju. Tema izpostavlja tri glavne stebre:

1. Moč posameznika – vsak človek s svojimi dejanji prispeva k večji sliki.
2. Moč skupnosti – povezani lahko dosežemo več kot vsak zase.
3. Moč narave – če jo spoštujemo, se lahko regenerira in ohrani za prihodnje rodove.

Dan Zemlje 2025 poziva k večji udeležbi v okoljskem gibanju – ne samo z besedami, ampak z dejanji.

Zakaj je to pomembno?

Znanstveniki opozarjajo, da je desetletje pred nami ključno za omejitev podnebnih sprememb in preprečitev najhujših posledic globalnega segrevanja. Če želimo ohraniti planet, kot ga poznamo, moramo bistveno zmanjšati emisije toplogrednih plinov, zaščititi naravne vire in vlagati v obnovljive vire energije.

Leto 2024 je bilo najtoplejše doslej. Požari, poplave in suše postajajo vse pogostejši. A ob tem raste tudi gibanje ljudi, ki si prizadevajo za spremembe.

Kako lahko vsak prispeva?

Praznovanje Dneva Zemlje ni namenjeno le velikim kampanjam – gre tudi za preproste korake, ki jih lahko sprejmemo doma, v šoli, na delovnem mestu:

• Preklopimo na obnovljive vire energije (če imamo možnost).
• Zmanjšajmo porabo energije in vode.
• Uporabimo svojo moč kot potrošniki – kupujmo trajnostno, lokalno in etično.
• Povežimo se s skupnostjo – sodelujmo v čistilnih akcijah, zasadimo drevesa, podprimo lokalne iniciative.
• Učimo se in izobražujmo druge – ozaveščenost je prvi korak do spremembe.

Slovenija praznuje Dan Zemlje

Tudi pri nas se bodo odvijale številne aktivnosti – od čistilnih akcij in okoljskih delavnic do sejmov eko izdelkov in predavanj o podnebnih rešitvah. Šole, nevladne organizacije in lokalne skupnosti bodo ponovno združile moči v imenu Zemlje.

Že preprosta gesta – kot je sprehod v naravo, dan brez uporabe plastike ali zamenjava stare žarnice z varčno – je simbol podpore in zavedanja.

Planet, ki si ga želimo

Dan Zemlje 2025 nas spominja, da imamo vsi moč. Ne le z besedami, ampak z dejanji. Ne le danes, ampak vsak dan. Prihodnost planeta ni zapečatena – še vedno jo lahko oblikujemo.

Naša moč ni le v protestih ali podpisih peticij. Naša moč je v vsakodnevnih izbirah. V tem, kako živimo, kupujemo, razmišljamo in koga podpiramo. Naša moč je v tem, da verjamemo, da je sprememba mogoča.

Knjiga “Z naravo v objemu” za vse osnovne šole po Sloveniji

Na Zavodu RS za varstvo narave so se v letošnjem letu odločili, da za Svetovni dan Zemlje vsem osnovnim šolam v Sloveniji skupaj z društvom Jasa, podarijo okoljsko naravnano knjigo/slikanico z naslovom Z naravo v objemu, ki podaja osnovni koncept ekologije ter povabilom k življenju, skladnim z naravo, ki si jo delimo z vsemi živimi bitji. Knjiga nagovarja otroke, pa tudi odrasle, za katere si želijo, da jo preberejo skupaj s svojimi otroci.

Z vsakim dejanjem, prijaznim Zemlji lahko soustvarimo bolj trajnostno prihodnost, čista energija pa naj bo temelj zdravega planeta za prihodnje generacije.