Pred desetimi leti so v Lendavskih Goricah odprli razgledni stolp Vinarium, takrat najvišji tovrstni objekt v Sloveniji. Ob svoji okrogli obletnici bo stolp, ki je zaznamoval podobo regije in postal njen prepoznavni simbol, deležen praznovanja s številnimi kulturnimi in vinsko obarvanimi dogodki ter s tem ponovno potrdil svojo vlogo v prostoru in turizmu.

Vinarium, visok 53,5 metra, je bil do lanskega odprtja stolpa Kristal v Rogaški Slatini najvišji razgledni stolp v državi. Javnosti je bil prvič predstavljen 2. septembra 2015 in že v prvem letu privabil več kot 100.000 obiskovalcev. Razgled, ki se razpira proti Madžarski, Hrvaški, Avstriji in Sloveniji, je postal ena glavnih privlačnosti Pomurja, saj se je do danes na vrh povzpelo skoraj 750.000 ljudi – bodisi po 240 stopnicah bodisi z dvigalom.

Vinarium kot osrednja točka regionalne identitete

Z razglednim stolpom se ni okrepila le turistična ponudba Lendave, temveč tudi širša kulturna in družbena identiteta regije. Po njem je bil poimenovan Festival Vinarium, ki združuje dva ključna lokalna dogodka – Bogračfest in Lendavsko trgatev – ter s tem povezuje kulinariko, vinogradništvo in arhitekturni simbol kraja v celovito pripoved.

Tudi letos bo festival zaživel 21. avgusta, njegov vrhunec pa bo v prvem septembrskem tednu, ko bodo ob desetletnici stolpa potekale slovesnosti in prireditve. Eva Marija Banutai, predsednica Turistične zveze Lendava je Vinarium označila kot »turistični biser«, ki je postal nepogrešljiv del identitete Lendave.

Rezervirajte si datum – sobota, 6. september 2025

Program praznovanja bo potekal do 6. septembra. V kupoli stolpa bodo pripravili razstavo o zgodovini in arhitekturnem pomenu Vinariuma, 2. septembra pa bo dan odprtih vrat. V dneh pred in po obletnici se bo zvrstila vrsta dogodkov, povezanih z glasbo, vinom in družabnim življenjem, ki bodo obiskovalcem ponovno približali simbolno in prostorsko vrednost razglednega stolpa.

Vinarium tako ob svoji deseti obletnici ne pomeni le turistične znamenitosti, temveč tudi arhitekturno referenco sodobne regijske identitete.

Pred dobrim letom so občine Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica skupaj z Vlado Republike Slovenije ustanovile Regijski park Pohorje. Po večletnih prizadevanjih je Pohorje tako dobilo formalno zaščito kot eno najvrednejših naravnih območij v Sloveniji in širše v Evropi.

Pohorje – naravni biser v evropskem merilu

Pohorje velja za naravovarstveno izjemno pomembno območje, ki sodi med štiri slovenske regijske parke – poleg Škocjanskih jam, Kozjanskega in Notranjskega parka. Gre za največje silikatno pogorje v Sloveniji, s prepoznavno geološko zgradbo, razgibanim reliefom in bogatim vodnim omrežjem.

Park zajema 52 kvadratnih kilometrov površin na ovršnem delu Pohorja, kjer najdemo stoletne gozdove, ekološko dragocena mokrišča in barja, biodiverzitetno bogate travnike – planje – ter znamenita naravna bisera: Lovrenška jezera in Črno jezero. Med varovanimi območji so tudi pragozdni rezervat Šumik, potok Lobnica s slapovoma, Klopnovrška barja in druga območja v evropski mreži Natura 2000.

Regijski park Pohorje – upravljanje in cilji

Park upravlja Zavod RS za varstvo narave, ob sodelovanju občin ustanoviteljic in njihovih razvojnih institucij (RRA Koroška, RIC Slovenska Bistrica, LTO Rogla-Zreče). Osrednji cilj zavarovanja je trajnostno varovanje narave in krajine ter hkrati omogočanje uravnoteženega razvoja, ki bo spoštoval naravne vrednote in omogočil odgovorno sobivanje narave in ljudi.

Trajnostni turizem – da, a z jasnimi omejitvami

Pohorje je že desetletja priljubljena destinacija za sprostitev, rekreacijo in doživljanje narave – tako v zimskih kot poletnih mesecih. V sklopu regijskega parka so dovoljene dejavnosti, kot so planinarjenje, pohodništvo, kolesarjenje po kategoriziranih poteh in interpretativni ogledi narave.

Obenem pa park uvaja nujne omejitve, da zaščiti občutljivo naravno okolje pred škodljivimi vplivi množičnega in motoriziranega turizma. Tako je prepovedana:

• vožnja z motornimi vozili po nekategoriziranih gozdnih poteh,
• uporaba motornih sani, štirikolesnikov in t. i. kroserjev,
• vožnja s kolesi in gibanje izven označenih poti v naravnih rezervatih in mirnih conah.

Prvo leto delovanja: ozaveščanje, nadzor in izobraževanje

V prvem letu je park veliko vložil v ozaveščanje javnosti, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, usmerjanje obiskovalcev in iskanje projektnih sredstev. Ključni poudarki prvega leta so:

• ustanovitev Mreže šol Regijskega parka Pohorje, ki vključuje učence iz občin ustanoviteljic v aktivnosti naravovarstva,
• organizacija doživljajskih vodenj, izobraževanj in taborov za šolarje in učitelje,
• sodelovanje v izobraževanju turističnih vodnikov in nastopih v medijih (RTV Slovenija, oddaja Na lepše),
• skupne akcije z inšpekcijskimi službami in policijo za nadzor nedovoljenih voženj,
• priprava projekta Pohorka 2, ki bo združeval varstvo narave z razvojem interpretativne infrastrukture.

Vizija prihodnosti: sodelovanje, izobraževanje, kakovostna interpretacija

Ena ključnih nalog za prihodnost je priprava upravljavskega načrta, ki bo podrobno opredelil ukrepe za ohranjanje naravnih vrednot parka. Obenem park gradi močno zgodbo sodelovanja z lokalnim prebivalstvom, lastniki zemljišč, društvi in turističnimi ponudniki.

Poseben poudarek bo namenjen razvoju interpretacijskih centrov na Treh kraljih, Kopah in Rogli, kjer bodo obiskovalci lahko na sodoben in doživet način spoznavali naravno in kulturno dediščino Pohorja.