ZELENA ENERGIJA
Realnost ali iluzija: 56 energetskih vetrnic na Pohorju?

Na Pohorju se načrtuje gradnja 56 vetrnih elektrarn. Okoli 200 metrov visoke vetrnice se bodo, če bo projekt izveden, raztezale na območju Areha, Treh kraljev in Rogle. Vse več je opozoril, da bi projekt pregrobo posegel v neokrnjeno naravo Pohorja.
Podjetje Energija na veter ima v načrtu izgradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev in Areha ter v drugi fazi še 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle. Če bo projekt v celoti izveden, bo veduta Pohorja popolnoma spremenjena, saj se bo več kot 150 metrov nad vrhovi pohorskih smrek dvigalo 56 vetrnic.
Kot so pojasnili v podjetju, je trenutno projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnih elektrarn. Prav tako je bila izdelana presoja vplivov na okolje, ki jo je po naših informacijah pripravilo podjetje ZaVita. Ugotovljeno je bilo, da je vpliv na okolje in zdravje ljudi v času gradnje, v času obratovanja in v času opustitve vetrnih elektrarn, sprejemljiv.
Kot so pojasnili v podjetju, je trenutno projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnih elektrarn. Prav tako je bila izdelana presoja vplivov na okolje, ki jo je po naših informacijah pripravilo podjetje ZaVita. Ugotovljeno je bilo, da je vpliv na okolje in zdravje ljudi v času gradnje, v času obratovanja in v času opustitve vetrnih elektrarn, sprejemljiv.

Vetrnice bodo visoke približno 200 metrov. Stolp se bo dvigal dobrih 130 metrov v višino, dolžina posamezne elise pa je slabih 70 metrov. Če si predstavljamo krog, ki ga z vrtenjem rišejo elise, njegova površina pri tovrstnih vetrnicah ustreza površini skoraj dveh nogometnih igrišč, oriše Marko Čepin s fakultete za elektrotehniko. Nazivna moč posamezne vetrne elektrarne bo znašala 3,5 megavata. Nazivna moč nam pove, koliko “moči” zmore vetrnica maksimalno proizvesti. “Če bo veter močno pihal, bo vetrnica proizvajala 3,5 MW, a v povprečju bo pihalo manj, v povprečju bo proizvedenih 20 odstotkov nazivne moči, glede na to, kako močan veter piha pri nas,” pojasnjuje Čepin in dodaja, da je vetrna energija relativno draga, a da cena nujnega prehoda na obnovljive vire energije pač ni nizka.
Kakšna bi bila odkupna cena elektrike, po pojasnilih podjetja Energija na veter za zdaj še ni mogoče predvideti. Cene se, kot dodajajo, določajo v pogodbah o odkupu proizvedene elektrike, ki se sklepajo tik pred začetkom delovanja objektov.
In kakšna je vrednost projekta? V podjetju odgovarjajo, da gre za poslovno skrivnost. Pojasnili pa so, da bodo sredstva črpali iz različnih virov. “Tudi Evropska unija intenzivno vlaga v področje obnovljivih virov energije, na kar tudi računamo v okviru projekta Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica,” so zapisali.
Nasprotovanja projektu, ki bi usodno posegel v neokrnjeno naravo
Pred dvema tednoma se je na protestu v Slovenski Bistrici zbralo okoli 50 ljudi, ki ostro nasprotujejo projektu. Kot opozarjajo v iniciativi Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, bo neokrnjena narava, ki omogoča številne turistične dejavnosti na Pohorju, s 56 vetrnicami popolnoma degradirana. Vetrnice bodo približno šestkrat višje od smrek, nekateri posegi, vezani na izgradnjo vetrnega polja, so načrtovani manj kot 100 metrov od Črnega jezera in gozdnega rezervata Škrabarca.
Za postavitev posamezne vetrnice bo treba posekati 70 x 40 metrov gozda, v dolžini 34 kilometrov naj bi bilo gozd potrebno sekati tudi za vgradnjo vkopanega kablovoda. Za prevoz sestavnih delov vetrnic naj bi bilo treba razširiti ceste na najmanj štiri metre, v ovinkih pa še nekoliko več, opozarja iniciativa.

Zakaj projekt ni voden prek državnega prostorskega načrta?
Na nekatere nekorektnosti pri umeščanju vetrnic v prostor opozarja župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, ki meni, da bi moral biti tako obsežen projekt voden prek prostorskega državnega načrta, na kar je občina že večkrat opozorila tudi pristojna ministrstva.
Zanimivo je, da je občina Slovenska Bistrica za prvi del projekta, ki predvideva izgradnjo 22 vetrnic, prejela 11 vlog za izdajo gradbenih dovoljenj različnim investitorjem, pridobivanje gradbenih dovoljenj pa je združeno v integralni postopek. Vsaka od enajstih vlog za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih je prejela občina, vključuje po dve vetrnici.
A prav razdrobljenost vlog naj bi opravičevala, da postopek umeščanja prvih 22 vetrnih elektrarn ni voden prek državnega prostorskega načrta, kar bi bilo sicer po navedbah župana Žagarja za tako obširen projekt nujno, saj to predvideva zakonodaja. Za izdajanje gradbenih dovoljenj za elektrarne z nazivno električno močjo, večjo od 10 megavatov, je namreč v okviru državnega prostorskega načrta pristojna država. Skupna nazivna moč dveh vetrnic znaša 7 megavatov, že skupna nazivna moč treh vernic bi to mejo presegla, saj bi znašala 10,5 megavata. Župan Slovenske Bistrice ima zato občutek, da se projekt načrtno drobi.
Skupna nazivna moč prvega dela projekta, ki predvideva postavitev 22 vetrnic, znaša 77 megavatov, vseh 56 vetrnic skupaj pa 196 megavatov. “Zakon v tem primeru predvideva državni prostorski načrt in če sem prav seznanjen, se v Sloveniji vodi vsaj pet postopkov DPN-jev za umestitev vetrnih elektrarn v prostor. Ne vem, zakaj potem tudi pri nas to ne bi bilo mogoče? Pri tem vztrajamo, ker bi želeli, da se postopek vodi transparentno in da se podajo odgovori na številne pomisleke, od okrnitve narave do konkretnih gradbenih posegov.”

Kot dodaja Žagar, pa gre v vsakem primeru za hud poseg v naravo. Del Pohorja je vključen v Naturo 2000, pripravlja se tudi projekt Regijski park Pohorje. Čeprav turizem ni primarna dejavnost občine Slovenska Bistrica, je Pohorje vseeno eden njihovih glavnih atributov, osrednji turistični biser pa predstavlja tudi številnim sosednim občinam.
Na drugi strani v podjetju Energija na veter poudarjajo, da bi izgradnja celotnega vetrnega polja ključno prispevala k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije glede obnovljivih virov energije in zagotovila pomemben delež doma proizvedene zelene električne energije. “S tem si na ravni države gradimo pomemben strateški položaj manjše odvisnosti od uvoza električne energije, kar je po terminskem načrtu izvedljivo že do leta 2027.” Vodenje projekta prek državnega prostorskega načrta bi to časovnico najverjetneje precej zamaknilo.
V Energija na veter dodajajo še, da je zaradi vse večjega ozaveščanja ljudi o pomenu zelene energije, zaradi možnosti pridobivanja spodbud in sredstev za nadaljnji razvoj turističnih središč, zaradi pridobitve naziva zelena destinacija ipd. sprejemanje vetrnih elektrarn v Evropi in svetu postala stalnica in običajna praksa.
Vir: MMC
ZELENA ENERGIJA
Tudi v Halozah niso naklonjeni vetrnim elektrarnam

Prebivalci Haloz, ki nasprotujejo postavitvi petih vetrnih elektrarn, so se združili v civilno iniciativo. Zdaj so se jim pridružili še župani haloških občin Podlehnik, Majšperk, Videm, Cirkulane in Zavrč. Ti odločno nasprotujejo umestitvi vetrnih elektrarn na območju Loga v občinah Žetale in Rogatec. Kot poudarjajo, bi umestitev vetrnih elektrarn v okolje, ki je izjemno občutljivo, naravno in turistično dragoceno, imela trajne negativne posledice za celotne Haloze.
Župani tudi menijo, da bi vetrnice prinesle trajno vizualno degradacijo krajine Haloz. Opozorili so, da bi postavitev petih vetrnih agregatov višine do 220 metrov pomenilo drastičen poseg v značilno krajino Haloz. Gre za območje neokrnjene narave z razgibanimi griči, gozdovi in vinogradi, ki bi bilo zaradi izjemne vidnosti nepovratno prizadeto.
Vetrnice bi po njihovih besedah tudi zmanjšale turistični potencial Haloz, saj z vizualnimi in zvočnimi vplivi prinašajo izgubo ključnih konkurenčnih prednosti za razvoj zelenega turizma.

Zavarovan gozd Belinovec in Donačka gora
Župani so poudarili, da načrtovana postavitev vetrnic poteka v neposredni bližini zavarovanega gozda Belinovec in Donačke gore, ki sodita v območje visoke naravovarstvene vrednosti. To pomeni nedopusten poseg v okolje, kjer bi morala prevladovati skrb za naravo, in ne industrijski objekti.
“Načrtovana investicija v višini 55 milijonov evrov predstavlja izjemno visok strošek, ob tem pa se pojavljajo resni dvomi o energetski učinkovitosti projekta. Na območju Loga oz. Maceljske gore vetrni potencial ni posebej izrazit. Zato obstaja utemeljen dvom, da je na tej lokaciji sploh dovolj vetra, da bi bila investicija energetsko in ekonomski smiselna,” so zapisali v Občini Podlehnik.
Družba DEM iz skupine Holdinga Slovenske elektrarne načrtuje postavitev petih vetrnih agregatov na grebenu Maclja – treh na območju občine Rogatec in dveh v občini Žetale. Skupna nazivna moč vseh agregatov naj bi bila do 35 megavatov, kar bo letno zagotovilo več kot 60 gigavatnih ur električne energije.
ZELENA ENERGIJA
Zelena ali modra energija? Kmalu podvodna elektrarna ob obali Normandije

Ob obali Normandije naj bi zrasla farma najmočnejših podvodnih turbin na svetu. Eden prvih komercialnih pilotnih projektov, ki izkorišča energijo plimovanja v Franciji, NH1, naj bi na tisoče domačinov oskrboval s čisto ‘modro’ energijo.
Projekt podvodnih turbin v Franciji bo s štirimi turbinami izkoristil potencial najmočnejšega toka plimovanja v Evropi kot vir obnovljive energije, poroča Euronews. Zeleni projekt financira sklad za inovacije Evropske unije. Podvodna tovarna čiste energije bo zrasla tri kilometre zahodno od obale Cap de la Hague. Elektriko naj bi začela dobavljati do leta 2028. Podvodne turbine, ki se trenutno gradijo v pristaniškem mestu Cherbourg, bodo imele premer rotorja 24 metrov in zmogljivost 3 megavatov. Četverica z močjo 12 MW bo dobavila 34 GWh energije na leto – dovolj za potrebe 15.000 lokalnih prebivalcev, poroča Euronews.
Kako bodo plimske turbine vplivale na morsko okolje?
Projekt bo nameščen na globini najmanj 38 metrov. V podjetju zagotavljajo, da njegova pilotna podmorska farma ne bo predstavljala nevarnosti za plovbo ali pomorsko varnost in bo delovala ob upoštevanju morskega življenja. Študije na terenu kažejo celo na vrnitev rib in morske megafavne na obstoječa projektna mesta, poudarja. Projekt MeyGen ob obali Škotske na primer nakazuje, da so temelji turbin in povezovalni kabli lahko naselitveni prostori za vrste.
Glede na druge študije so ravni zvočnega tlaka plimskih turbin bistveno nižje od pragov motenj morskega življenja. S projektom naj bi prihranili kar 57.878 ton ekvivalenta CO2 pri emisijah toplogrednih plinov, še poroča Euronews.

Kaj je energija plimovanja?
Energija plimovanja je vir obnovljive energije, ki je posledica periodičnega gibanja morja in oceanov zaradi plimovanja. Plimovanje je periodično odzivanje vodovja (pa tudi trdne zemeljske skorje in ozračja) na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Lune in Sonca. Ker so te anomalije v zemeljski skorji in ozračju zelo majhne, so običajno zanemarjene. Nasprotno pa je plimovanje morja in oceanov zelo pomembno, tudi zaradi energije plimovanja. Menjava med plimo in oseko se zgodi dvakrat na dan. Plime in oseke so naravni pojavi, ki jih povzročajo gravitacijske sile, ki delujejo med Luno, Zemljo in Soncem. Energija plimovanja temelji na razliki v višini gladine morja med plimo in oseko.
Ta razlika ustvarja stalen pretok vode, ki se lahko uporablja za pogon turbin in proizvodnjo električne energije. Za razliko od drugih obnovljivih virov energije, kot sta sonce ali veter, je energija plimovanja predvidljiva in stalna. Na globalnem nivoju so območja z izrazitimi plimnimi razlikami najbolj primerna za izkoriščanje plimne energije.
V Jadranskem morju so plime in oseke manj izrazite, kar omejuje potencial za plimno energijo, vendar so še vedno prisotne in pomembne za lokalne ekosisteme. Vodovje (zlasti morja in oceani, pa tudi večji vodotoki, veletoki) se periodično odziva na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Lune in Sonca na naš planet. Ta sila deformira vodna telesa, pojavi se plimovanje.
Energija plimovanja izkorišča ta nihanja vode za pridobivanje energije. Objekti na območju plimovanja so podobni hidroelektrarnam, prilagojenim morskemu okolju. Z izgradnjo enega ali več podpornih sten (jezov) za ustvarjanje umetne razlike v nivoju vode se voda ujame skozi polnilne kanale, ko nastopi plima. Poplavljena zapornica je v dvignjenem položaju glede na naravno gladino vode, ko začne plima upadati. Na tej točki se odprejo kanalska vrata, ki omogočajo pretok vode skozi turbine. Lopatice turbin se začnejo vrteti in poganjajo generator, ki proizvaja elektriko, je pojasnjeno na spletnih straneh Borzena.
ZELENA ENERGIJA
Največja sončna elektrarna v Sloveniji Zlatoličje-Formin bo poskrbela za več kot 7000 gospodinjstev

Dravske elektrarne Maribor načrtujejo enega največjih projektov na področju sončne energije v Sloveniji. Z gradnjo sončne elektrarne Zlatoličje – Formin do leta 2027 želijo povečati energetsko samozadostnost države.
Sončna elektrarna z močjo 22 MW in letno proizvodnjo 27 GWh bo lahko oskrbovala približno 7200 gospodinjstev. Z njo bodo zmanjšali odvisnost od uvoza energije, hkrati pa zagotovili njeno trajnostno proizvodnjo.
Največja sončna elektrarna v državi bo za dodatno proizvodnjo električne energije izkoristila obstoječo energetsko infrastrukturo brežin kanala reke Drave.
Andrej Kovač, vodja projekta, iz Dravskih elektran Maribor pravi: “Elektrarna bo nameščena na južno stran teh dovodnih kanalov, na zunanjo stran, tako da bo vidna tudi z avtoceste oziroma z določenih območij polja, tudi iz določenih naselij.”
Prav njen vizualni vpliv na okolje, tudi na kmetijske in rekreacijske površine, je bil glavni pomislek prebivalcev ob javnih predstavitvah projekta.
“Mi bomo izključno nameščali objekte na brežine, tako da bodo dejansko vse poti, sploh poljske poti pod nasipi, pa tudi vzdrževalne na kroni nasipov, ostale prosto dostopne,” odgovarja Andrej Kovač.
Sončna elektrarna bo imela osem ločenih segmentov, segment 5 v Zlatoličju je že zgrajen. Ob trajnostnih učinkih bo elektrarna izboljšala stabilnost elektroenergetskega omrežja. Razbremenila bo tudi srednjenapetostno omrežje, kar bo pomembno za nadaljnji razvoj.
Začetek gradnje načrtujejo za leto 2026, sončna elektrarna pa naj bi začela obratovati leto pozneje.
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Gradbeništvo1 mesec nazaj
Colliers: Stabilna rast slovenskega nepremičninskega trga navkljub globalnim izzivom
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu
-
KULTURA1 mesec nazaj
Slavnostna otvoritev EPK-ja v Novi Gorici stala milijon evrov
-
RAZSTAVA4 tedni nazaj
MATERIAL BAR na Milanskem tednu oblikovanja 2025
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Skupinska razstava v galeriji ZDSLU: Plameni hrepenenja
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazaj
Samsung z novo kolekcijo Art Basel Hong Kong nadgrajuje doživetje umetnosti na domu
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Đanino Božić z novo razstavo v artKITu: Tako ali drugače