ZELENA ENERGIJA
Realnost ali iluzija: 56 energetskih vetrnic na Pohorju?

Na Pohorju se načrtuje gradnja 56 vetrnih elektrarn. Okoli 200 metrov visoke vetrnice se bodo, če bo projekt izveden, raztezale na območju Areha, Treh kraljev in Rogle. Vse več je opozoril, da bi projekt pregrobo posegel v neokrnjeno naravo Pohorja.
Podjetje Energija na veter ima v načrtu izgradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev in Areha ter v drugi fazi še 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle. Če bo projekt v celoti izveden, bo veduta Pohorja popolnoma spremenjena, saj se bo več kot 150 metrov nad vrhovi pohorskih smrek dvigalo 56 vetrnic.
Kot so pojasnili v podjetju, je trenutno projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnih elektrarn. Prav tako je bila izdelana presoja vplivov na okolje, ki jo je po naših informacijah pripravilo podjetje ZaVita. Ugotovljeno je bilo, da je vpliv na okolje in zdravje ljudi v času gradnje, v času obratovanja in v času opustitve vetrnih elektrarn, sprejemljiv.
Kot so pojasnili v podjetju, je trenutno projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnih elektrarn. Prav tako je bila izdelana presoja vplivov na okolje, ki jo je po naših informacijah pripravilo podjetje ZaVita. Ugotovljeno je bilo, da je vpliv na okolje in zdravje ljudi v času gradnje, v času obratovanja in v času opustitve vetrnih elektrarn, sprejemljiv.

Vetrnice bodo visoke približno 200 metrov. Stolp se bo dvigal dobrih 130 metrov v višino, dolžina posamezne elise pa je slabih 70 metrov. Če si predstavljamo krog, ki ga z vrtenjem rišejo elise, njegova površina pri tovrstnih vetrnicah ustreza površini skoraj dveh nogometnih igrišč, oriše Marko Čepin s fakultete za elektrotehniko. Nazivna moč posamezne vetrne elektrarne bo znašala 3,5 megavata. Nazivna moč nam pove, koliko “moči” zmore vetrnica maksimalno proizvesti. “Če bo veter močno pihal, bo vetrnica proizvajala 3,5 MW, a v povprečju bo pihalo manj, v povprečju bo proizvedenih 20 odstotkov nazivne moči, glede na to, kako močan veter piha pri nas,” pojasnjuje Čepin in dodaja, da je vetrna energija relativno draga, a da cena nujnega prehoda na obnovljive vire energije pač ni nizka.
Kakšna bi bila odkupna cena elektrike, po pojasnilih podjetja Energija na veter za zdaj še ni mogoče predvideti. Cene se, kot dodajajo, določajo v pogodbah o odkupu proizvedene elektrike, ki se sklepajo tik pred začetkom delovanja objektov.
In kakšna je vrednost projekta? V podjetju odgovarjajo, da gre za poslovno skrivnost. Pojasnili pa so, da bodo sredstva črpali iz različnih virov. “Tudi Evropska unija intenzivno vlaga v področje obnovljivih virov energije, na kar tudi računamo v okviru projekta Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica,” so zapisali.
Nasprotovanja projektu, ki bi usodno posegel v neokrnjeno naravo
Pred dvema tednoma se je na protestu v Slovenski Bistrici zbralo okoli 50 ljudi, ki ostro nasprotujejo projektu. Kot opozarjajo v iniciativi Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, bo neokrnjena narava, ki omogoča številne turistične dejavnosti na Pohorju, s 56 vetrnicami popolnoma degradirana. Vetrnice bodo približno šestkrat višje od smrek, nekateri posegi, vezani na izgradnjo vetrnega polja, so načrtovani manj kot 100 metrov od Črnega jezera in gozdnega rezervata Škrabarca.
Za postavitev posamezne vetrnice bo treba posekati 70 x 40 metrov gozda, v dolžini 34 kilometrov naj bi bilo gozd potrebno sekati tudi za vgradnjo vkopanega kablovoda. Za prevoz sestavnih delov vetrnic naj bi bilo treba razširiti ceste na najmanj štiri metre, v ovinkih pa še nekoliko več, opozarja iniciativa.

Zakaj projekt ni voden prek državnega prostorskega načrta?
Na nekatere nekorektnosti pri umeščanju vetrnic v prostor opozarja župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, ki meni, da bi moral biti tako obsežen projekt voden prek prostorskega državnega načrta, na kar je občina že večkrat opozorila tudi pristojna ministrstva.
Zanimivo je, da je občina Slovenska Bistrica za prvi del projekta, ki predvideva izgradnjo 22 vetrnic, prejela 11 vlog za izdajo gradbenih dovoljenj različnim investitorjem, pridobivanje gradbenih dovoljenj pa je združeno v integralni postopek. Vsaka od enajstih vlog za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih je prejela občina, vključuje po dve vetrnici.
A prav razdrobljenost vlog naj bi opravičevala, da postopek umeščanja prvih 22 vetrnih elektrarn ni voden prek državnega prostorskega načrta, kar bi bilo sicer po navedbah župana Žagarja za tako obširen projekt nujno, saj to predvideva zakonodaja. Za izdajanje gradbenih dovoljenj za elektrarne z nazivno električno močjo, večjo od 10 megavatov, je namreč v okviru državnega prostorskega načrta pristojna država. Skupna nazivna moč dveh vetrnic znaša 7 megavatov, že skupna nazivna moč treh vernic bi to mejo presegla, saj bi znašala 10,5 megavata. Župan Slovenske Bistrice ima zato občutek, da se projekt načrtno drobi.
Skupna nazivna moč prvega dela projekta, ki predvideva postavitev 22 vetrnic, znaša 77 megavatov, vseh 56 vetrnic skupaj pa 196 megavatov. “Zakon v tem primeru predvideva državni prostorski načrt in če sem prav seznanjen, se v Sloveniji vodi vsaj pet postopkov DPN-jev za umestitev vetrnih elektrarn v prostor. Ne vem, zakaj potem tudi pri nas to ne bi bilo mogoče? Pri tem vztrajamo, ker bi želeli, da se postopek vodi transparentno in da se podajo odgovori na številne pomisleke, od okrnitve narave do konkretnih gradbenih posegov.”

Kot dodaja Žagar, pa gre v vsakem primeru za hud poseg v naravo. Del Pohorja je vključen v Naturo 2000, pripravlja se tudi projekt Regijski park Pohorje. Čeprav turizem ni primarna dejavnost občine Slovenska Bistrica, je Pohorje vseeno eden njihovih glavnih atributov, osrednji turistični biser pa predstavlja tudi številnim sosednim občinam.
Na drugi strani v podjetju Energija na veter poudarjajo, da bi izgradnja celotnega vetrnega polja ključno prispevala k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije glede obnovljivih virov energije in zagotovila pomemben delež doma proizvedene zelene električne energije. “S tem si na ravni države gradimo pomemben strateški položaj manjše odvisnosti od uvoza električne energije, kar je po terminskem načrtu izvedljivo že do leta 2027.” Vodenje projekta prek državnega prostorskega načrta bi to časovnico najverjetneje precej zamaknilo.
V Energija na veter dodajajo še, da je zaradi vse večjega ozaveščanja ljudi o pomenu zelene energije, zaradi možnosti pridobivanja spodbud in sredstev za nadaljnji razvoj turističnih središč, zaradi pridobitve naziva zelena destinacija ipd. sprejemanje vetrnih elektrarn v Evropi in svetu postala stalnica in običajna praksa.
Vir: MMC
ZELENA ENERGIJA
Ali lahko drone in umetno inteligenco uporabljamo pri vetrni energiji?

Droni v kombinaciji z umetno inteligenco postajajo odlična rešitev za zračno pregledovanje vetrnih elektrarn, kar je sploh za vetrnice na morju več kot dobrodošla inovacija!
V vzponu zelene energetike dobivajo droni in umetna inteligenca novo vlogo: pregledovanje vetrnih elektrarn! Do sedaj je bilo namreč pri vzdrževanju vetrnih turbin ročno preverjati vsako lopatico glede poškodb, zlomov in drugih težav.
To delo je lahko nevarno, še posebej na odprtem morju, plačevanje tehnikov za tako nevarne preglede pa za lastnike vetrnih elektrarn predstavlja precej velik strošek.
Na tem mestu tako nastopijo sodobne tehnologije, ki so jih za učinkovite in cenejše ter bolj varne preglede vetrnic inovativno izkoristili nizozemski raziskovalci.

Droni niso novost, umetna inteligenca pa je
Droni pri pregledovanju vetrnic sicer niso novost, saj se jih za zračni zajem fotografij uporablja že nekaj časa, toda nizozemski raziskovalci so storili še korak dlje ter projektu IBIS – Increased Blade Inspection Safety – dodali dva avtonomna drona, ki skenirata vsak centimeter lopatice s pomočjo rentgenske tehnologije, radiografske slike pa se nato interpretirajo in izboljšajo s pomočjo umetne inteligence.
Raziskovalci upajo, da bo projekt prinesel veliko koristi tako lastnikom vetrnih elektrarn kot vsem, ki se bodo zanje še odločili – kot napovedujejo strokovnjaki, je namreč potencial vetrne energije v Evropi izjemen, zato bi bilo smiselno vanjo vlagati še več. Sploh sedaj, ko bo mogoče s sodobnimi tehnologijami učinkovito odgovoriti tudi na varnostne izzive.
Več podrobnosti o samem projektu lahko preberete tukaj.
ZELENA ENERGIJA
Slovensko podjetje bo na Madžarskem pomagalo reciklirati baterije

Andrada Group, podjetje slovenskih gospodarstvenikov, bo kmalu na Madžarskem pomagala pri gradnji napredne tovarne za recikliranje baterij.
Podjetje Andrada Group načrtuje gradnjo tovarne za recikliranje baterij v madžarskem Alsózsolcu, ki bo postala najnaprednejša tovarna za recikliranje baterij na svetu.
Gre tudi za največjo slovensko naložbo v Madžarsko, katere vrednost je ocenjena na 10 milijard madžarskih forintov (približno 26,2 milijona evrov), je na Facebooku sporočil madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Péter Szijjártó.
Andrada Group, ustanovljena na Madžarskem, ima namen reciklirati baterije, ki se uporabljajo v električnih vozilih. Ustanovitelji podjetja so slovenski podjetniki, strokovnjaki in dobavitelji avtomobilov, med njimi Iztok Seljak, Peter Tibaut in ACH Invest.
Obsežen reciklažni proces in nova delovna mesta
Naložba Andrade bo omogočila recikliranje 10.000 ton baterij na leto in ustvarila 200 delovnih mest. Podjetje bo prejelo tudi finančno podporo vlade v višini 4,7 milijarde madžarskih forintov (približno 12,3 milijona evrov).
Brez škode za okolje
Minister Szijjártó je poudaril, da bo recikliranje baterij potekalo brez škode za okolje, hkrati pa je povedal, da se Andrada zavzema za okoljske smernice, ki so štirikrat strožje od tistih, ki veljajo v Madžarski.
Madžarska bo tako vodilna država pri prehodu na električne avtomobile, hkrati pa so načrtovane tudi velike naložbe v sektorju na vzhodu države. Ob tem je Peter Tibaut, izvršni direktor Andrada, je dejal, da bo tovarna največja slovenska naložba v Madžarsko doslej in ima strateški pomen za madžarsko vlado, ki bo projekt finančno podprla.
Podjetje bo sprva zaposlovalo 70 strokovnjakov za tehnologijo, do leta 2024 pa naj bi se število zaposlenih povečalo na 200.
ZELENA ENERGIJA
Tudi leto 2023 je donosno za investicije v zeleno energijo

Svetovne investicije v zeleno energijo kar rastejo in rastejo, letos naj bi dosegle že več kot 1,5 milijarde evrov, pri čemer bo letos v energetiko vloženih skupno 2,5 milijarde evrov.
Globalne investicije v čisto energijo naj bi letos dosegle 1,5 milijarde evrov od skupno 2,5 milijarde evrov, ki bodo letos vloženi v energetiko, kaže najnovejše poročilo Mednarodne agencije za energijo (IEA) o svetovnih energetskih investicijah.
Čista energija vključuje obnovljive vire, električna vozila, jedrsko energijo in izboljšave energetske učinkovitosti. Letne investicije v čisto energijo naj bi med letoma 2021 in 2023 porasle za četrtino, k čemur so v zadnjih letih prispevala predvsem obdobja močne gospodarske rasti ter nestabilnosti cen fosilnih goriv.
Dodajmo še, da je energija iz vetra in sonca je v Evropski uniji v maju presegla skupno proizvodnjo energije iz fosilnih goriv, kažejo podatki organizacije Ember. To je prvi celoten mesec v zgodovini, ko se je s pomočjo obnovljivih virov energije proizvedlo več elektrike kot z vsemi fosilnimi gorivi skupaj, pri čemer je skoraj tretjina električne energije v EU prišla iz vetra in sonca. Fosilna goriva so dosegla rekordno nizko vrednost – 27 odstotkov.
Kaj pravijo številke?
Proizvodnja električne energije iz vetra se je prav tako povečala v primerjavi z majem lani, vendar ni dosegla rekorda, ki je bil dosežen januarja letos, ko je vetrna energija prispevala 23 odstotkov električne energije v EU.
Kot primer lahko navedemo, da je Portugalska leta 2022 namestila 0,9 GW sončnih fotovoltaičnih sistemov, s čimer je povečala svojo sončno zmogljivost za več kot 50 odstotkov na 2,5 GW – dovolj, da napaja približno 1 milijon domov. Ta dodatna zmogljivost je pripomogla k temu, da je bila proizvodnja električne energije iz vetra in sonca v državi aprila več kot 50 odstotkov celotne proizvodnje električne energije.
Tudi druge države EU, vključno s Španijo, Švedsko in Belgijo, so letos dosegle rekordno visoke vrednosti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov.
Proizvodnja električne energije iz premoga je vse manjša in je nedavno znašala le 10 odstotkov, medtem ko je delež plina dosegel najnižjo vrednost vse od leta 2018 – 15 odstotkov.
-
KULTURA2 meseca nazaj
Poplave prizadele številne kulturne objekte in dediščino
-
OKOLJE2 meseca nazaj
Kakšna je onesnaženost voda in tal na poplavljenih območjih?
-
GRADNJA2 meseca nazaj
Napovedana je postavitev številnih montažnih mostov po Sloveniji
-
EKOLOGIJA1 teden nazaj
Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!
-
Akustika3 tedni nazaj
Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa
-
DEDIŠČINA2 tedna nazaj
Do odprtja olimpijskih iger bo obnovljen osrednji zvonik pariške Notre-Dame
-
Slovenija1 mesec nazaj
EPK 2025: predvidena je prenova celotnega Trga Evrope
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Komunalno blato onesnažuje vodo na Ljubljanskem barju