Connect with us

ZELENA ENERGIJA

Realnost ali iluzija: 56 energetskih vetrnic na Pohorju?

Objavljeno

dne

Na Pohorju se načrtuje gradnja 56 vetrnih elektrarn. Okoli 200 metrov visoke vetrnice se bodo, če bo projekt izveden, raztezale na območju Areha, Treh kraljev in Rogle. Vse več je opozoril, da bi projekt pregrobo posegel v neokrnjeno naravo Pohorja.

Podjetje Energija na veter ima v načrtu izgradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev in Areha ter v drugi fazi še 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle. Če bo projekt v celoti izveden, bo veduta Pohorja popolnoma spremenjena, saj se bo več kot 150 metrov nad vrhovi pohorskih smrek dvigalo 56 vetrnic.

Kot so pojasnili v podjetju, je trenutno projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnih elektrarn. Prav tako je bila izdelana presoja vplivov na okolje, ki jo je po naših informacijah pripravilo podjetje ZaVita. Ugotovljeno je bilo, da je vpliv na okolje in zdravje ljudi v času gradnje, v času obratovanja in v času opustitve vetrnih elektrarn, sprejemljiv.

Kot so pojasnili v podjetju, je trenutno projekt Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica v fazi integralnega postopka izdaje gradbenih dovoljenj za vseh 56 vetrnih elektrarn. Prav tako je bila izdelana presoja vplivov na okolje, ki jo je po naših informacijah pripravilo podjetje ZaVita. Ugotovljeno je bilo, da je vpliv na okolje in zdravje ljudi v času gradnje, v času obratovanja in v času opustitve vetrnih elektrarn, sprejemljiv.

odjetje Energija na veter ima v načrtu izgradnjo 35 vetrnih elektrarn na območju Treh kraljev in Areha ter v drugi fazi še 21 vetrnih elektrarn na območju Rogle. Foto: slika je simbolična.

Vetrnice bodo visoke približno 200 metrov. Stolp se bo dvigal dobrih 130 metrov v višino, dolžina posamezne elise pa je slabih 70 metrov. Če si predstavljamo krog, ki ga z vrtenjem rišejo elise, njegova površina pri tovrstnih vetrnicah ustreza površini skoraj dveh nogometnih igrišč, oriše Marko Čepin s fakultete za elektrotehniko. Nazivna moč posamezne vetrne elektrarne bo znašala 3,5 megavata. Nazivna moč nam pove, koliko “moči” zmore vetrnica maksimalno proizvesti. “Če bo veter močno pihal, bo vetrnica proizvajala 3,5 MW, a v povprečju bo pihalo manj, v povprečju bo proizvedenih 20 odstotkov nazivne moči, glede na to, kako močan veter piha pri nas,” pojasnjuje Čepin in dodaja, da je vetrna energija relativno draga, a da cena nujnega prehoda na obnovljive vire energije pač ni nizka.

Kakšna bi bila odkupna cena elektrike, po pojasnilih podjetja Energija na veter za zdaj še ni mogoče predvideti. Cene se, kot dodajajo, določajo v pogodbah o odkupu proizvedene elektrike, ki se sklepajo tik pred začetkom delovanja objektov.

In kakšna je vrednost projekta? V podjetju odgovarjajo, da gre za poslovno skrivnost. Pojasnili pa so, da bodo sredstva črpali iz različnih virov. “Tudi Evropska unija intenzivno vlaga v področje obnovljivih virov energije, na kar tudi računamo v okviru projekta Vetrne elektrarne Slovenska Bistrica,” so zapisali.

Nasprotovanja projektu, ki bi usodno posegel v neokrnjeno naravo

Pred dvema tednoma se je na protestu v Slovenski Bistrici zbralo okoli 50 ljudi, ki ostro nasprotujejo projektu. Kot opozarjajo v iniciativi Za Pohorje brez vetrnih elektrarn, bo neokrnjena narava, ki omogoča številne turistične dejavnosti na Pohorju, s 56 vetrnicami popolnoma degradirana. Vetrnice bodo približno šestkrat višje od smrek, nekateri posegi, vezani na izgradnjo vetrnega polja, so načrtovani manj kot 100 metrov od Črnega jezera in gozdnega rezervata Škrabarca.

Za postavitev posamezne vetrnice bo treba posekati 70 x 40 metrov gozda, v dolžini 34 kilometrov naj bi bilo gozd potrebno sekati tudi za vgradnjo vkopanega kablovoda. Za prevoz sestavnih delov vetrnic naj bi bilo treba razširiti ceste na najmanj štiri metre, v ovinkih pa še nekoliko več, opozarja iniciativa.

Fotomontaža civilne iniciative, ki prikazuje, kakšna bi bila panorama Pohorja s postavljenimi vetrnicami. Foto: Za Pohorje brez vetrnih elektrarn

Zakaj projekt ni voden prek državnega prostorskega načrta?

Na nekatere nekorektnosti pri umeščanju vetrnic v prostor opozarja župan Slovenske Bistrice Ivan Žagar, ki meni, da bi moral biti tako obsežen projekt voden prek prostorskega državnega načrta, na kar je občina že večkrat opozorila tudi pristojna ministrstva.

Zanimivo je, da je občina Slovenska Bistrica za prvi del projekta, ki predvideva izgradnjo 22 vetrnic, prejela 11 vlog za izdajo gradbenih dovoljenj različnim investitorjem, pridobivanje gradbenih dovoljenj pa je združeno v integralni postopek. Vsaka od enajstih vlog za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih je prejela občina, vključuje po dve vetrnici.

A prav razdrobljenost vlog naj bi opravičevala, da postopek umeščanja prvih 22 vetrnih elektrarn ni voden prek državnega prostorskega načrta, kar bi bilo sicer po navedbah župana Žagarja za tako obširen projekt nujno, saj to predvideva zakonodaja. Za izdajanje gradbenih dovoljenj za elektrarne z nazivno električno močjo, večjo od 10 megavatov, je namreč v okviru državnega prostorskega načrta pristojna država. Skupna nazivna moč dveh vetrnic znaša 7 megavatov, že skupna nazivna moč treh vernic bi to mejo presegla, saj bi znašala 10,5 megavata. Župan Slovenske Bistrice ima zato občutek, da se projekt načrtno drobi.

Skupna nazivna moč prvega dela projekta, ki predvideva postavitev 22 vetrnic, znaša 77 megavatov, vseh 56 vetrnic skupaj pa 196 megavatov. “Zakon v tem primeru predvideva državni prostorski načrt in če sem prav seznanjen, se v Sloveniji vodi vsaj pet postopkov DPN-jev za umestitev vetrnih elektrarn v prostor. Ne vem, zakaj potem tudi pri nas to ne bi bilo mogoče? Pri tem vztrajamo, ker bi želeli, da se postopek vodi transparentno in da se podajo odgovori na številne pomisleke, od okrnitve narave do konkretnih gradbenih posegov.”

Na Trgu svobode v Slovenski Bistrici je potekal protestni shod, na katerem so zbrani glasno izrazili svoje nestrinjanje s postavitvijo vetrnih elektrarn na območje Pohorja. Zbrani so poudarili, da sicer ne nasprotujejo vetrnim elektrarnam, a da se jim Pohorje zdi ekološko in ozemeljsko popolnoma neprimerno okolje za le-te. Foto: Bistrican.si

Kot dodaja Žagar, pa gre v vsakem primeru za hud poseg v naravo. Del Pohorja je vključen v Naturo 2000, pripravlja se tudi projekt Regijski park Pohorje. Čeprav turizem ni primarna dejavnost občine Slovenska Bistrica, je Pohorje vseeno eden njihovih glavnih atributov, osrednji turistični biser pa predstavlja tudi številnim sosednim občinam.

Na drugi strani v podjetju Energija na veter poudarjajo, da bi izgradnja celotnega vetrnega polja ključno prispevala k izpolnitvi strateških ciljev Slovenije glede obnovljivih virov energije in zagotovila pomemben delež doma proizvedene zelene električne energije. “S tem si na ravni države gradimo pomemben strateški položaj manjše odvisnosti od uvoza električne energije, kar je po terminskem načrtu izvedljivo že do leta 2027.” Vodenje projekta prek državnega prostorskega načrta bi to časovnico najverjetneje precej zamaknilo.

V Energija na veter dodajajo še, da je zaradi vse večjega ozaveščanja ljudi o pomenu zelene energije, zaradi možnosti pridobivanja spodbud in sredstev za nadaljnji razvoj turističnih središč, zaradi pridobitve naziva zelena destinacija ipd. sprejemanje vetrnih elektrarn v Evropi in svetu postala stalnica in običajna praksa.

Vir: MMC

ZELENA ENERGIJA

V Srbiji s pomočjo slovenskega kapitala zagnali 22 vetrnih elektrarn

Objavljeno

dne

Avtor

V Golubcu na vzhodu Srbije blizu meje z Romunijo so uradno odprli eno največjih vetrnih elektrarn v jugovzhodni Evropi. Partnerja 165 milijonov evrov vredne naložbe sta srbska družba MK Group in slovenski sklad Alfi Renewables.

Skupaj so 22 najsodobnejših vetrnic postavili v dveh letih, letno pa bodo lahko proizvedli 310 gigavatnih ur zelene energije, kar je dovolj za oskrbo 75.000 gospodinjstev.

Moč elektrarne Krivača, ki stoji v treh občinah, je 105,6 megavata. Turbine je dobavil nemški Nordex, medtem ko je transformatorsko postajo postavil slovenski Kolektor Etra. Vetrnice so visoke 179 metrov, park in infrastrukturo pa so zgradili po tržnih pogojih, tako da Srbiji ni bilo treba primakniti nič. Sklenjena je bila tudi prodaja energije po dolgoročni pogodbi.

“Te vetrnice so zgled, kakšno bi moralo biti pridobivanje elektrike pri nas,” je na odprtju dejal predsednik uprave MK Group Mihailo Janković.

To je četrta vetrna elektrarna za srbsko MK Group in ena prvih naložb slovenskega podjetja Alfi Renewebels oziroma največjega regionalnega sklada za zelene energetske investicije Alfi Green. Park, ki bo letno prihranil 120.000 ton izpustov CO2, so zgradili v dveh letih, čeprav ima Srbija povsem evropsko zakonodajo, ko gre za gradbena dovoljenja in vplive na okolje.

Vetrna elektrarna Krivaća je ena izmed večjih investicij Slovenije v Srbiji. Foto: Alfi Renewables

“Imajo zelo poenostavljene procese in zelo se ve, kdo je stranka v postopku, predvsem pa tudi časovnice, kako lahko sončno ali vetrno elektrarno umestiš v prostor. In tukaj investitorji v Sloveniji vedno naletimo tudi na težavo lokalne skupnosti,” je povedal predsednik naložbenega odbora Alfi Green sklada Tomaž Berločnik.

Medtem v Srbiji že sodelujejo tudi pri gradnji sončnih elektrarn, naslednje investicije bodo na Hrvaškem. Upajo, da bodo ob spremembah zakonodaje, med drugim z nadomestili za občine, lahko več investirali tudi doma.

“Ustvariti moramo razmere, v katerih bodo vlagatelji pripravljeni sodelovati pri takih projektih. To je naloga države, zasebniki pa morajo prepoznati priložnost,” je dejal srbski premier Miloš Vučević.

Slovenski veleposlanik v Srbiji Damjan Bergant je ob tem izrazil željo, da pridejo tudi srbske investicije v Slovenijo.

Pri financiranju je pomagal konzorcij štirih bank, med njimi je NLB, ki se zdaj s partnerjem v Krivači Miodragom Kostićem oziroma njegovim holdingom Agri Europe, med drugim že lastnikom Gorenjske banke, bori za delež avstrijske Addiko banke.

Nadaljuj z branjem

ZELENA ENERGIJA

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Objavljeno

dne

Avtor

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako dodali za skoraj 60 gigavatov dodatnih kapacitet. A v luči te nepretrgane rasti se evropski proizvajalci fotovoltaike soočajo z vse večjim izzivom – kitajsko konkurenco. Izdelki z Daljnega vzhoda so za tretjino cenejši, štiri velika evropska podjetja se soočajo z likvidnostnimi težavami. Evropska komisija pa želi, da bo do leta 2030 kar 40 odstotkov vseh sončnih panelov, nameščenih v EU, proizvedenih znotraj unije.

Evropski trg sončne energije se sooča s poplavo poceni uvoza s Kitajske, ki resno ogroža domačo proizvodnjo. Evropsko združenje proizvajalcev zato poziva k odločnim ukrepom, ki bi rešili domače proizvajalce. Toda kot pravi Marko Femc iz podjetja Plan net, “evropski industriji ni več pomoči.” 

Evropska unija stoji na prelomnici, saj si prizadeva za prehod v bolj trajnostno in energetsko samozadostno prihodnost. Zaveza k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov je neizogibno povezana z investicijami v obnovljive vire energije, pri čemer sončna energija igra ključno vlogo. Poplava poceni izdelkov s Kitajske in Tajvana pomeni spopad z agresivno konkurenco, ki izkrivlja evropska tržna pravila. “Kitajska podjetja plačajo 6,5 odstotka DDV-ja, če izdelke izvozijo, jim država povrne 17,5 odstotka davka,” agresivni pristop opisuje Dag Kralj iz Bisola, enega bolje pozicioniranih in podjetij v Evropi. Dodaja, da se osredotočajo predvsem na kakovost in diverzifikacijo prodaje. 

V zadnjih tednih se je situacija še zaostrila, saj so štiri evropske tovarne sončnih panelov napovedale svoje zaprtje ali pa so že zaprle svoja vrata, med temi je tudi nemški Meyer Burger. Ta paradoks med naraščajočo potrebo po sončni energiji in upadajočo proizvodnjo znotraj EU je opozoril na nujnost ukrepanja. Kitajska deluje po petletkah in to je že njihov tretji cikel, kjer agresivno nastopajo na evropskem trgu, dodaja Kralj. “Ta zgodba s poceni paneli traja že vsaj deset let, Siemens in Bosch sta že leta 2013 končali proizvodnjo z milijardnimi izgubami. Ocenjujem, da je trenutno le pet odstotkov nameščenih panelov v Evropi tudi evropskega porekla.” 

Ponovno davčni ukrepi?

Zaradi presežne globalne proizvodne zmogljivosti, ki jo poganjajo zlasti kitajske tovarne, so cene sončnih panelov padle na točko, kjer so evropski proizvajalci prisiljeni prodajati izdelke z velikimi izgubami. Industrijske skupine pozivajo k ukrepom, da bi se spopadle s to grožnjo. “Evropski proizvajalci so na robu,” pravi Johan Lindahl, generalni sekretar Evropskega sveta za proizvodnjo sončnih panelov (ESMC), ki zahteva hitro in odločno ukrepanje.

Na mizi je več možnosti, ki vključujejo protidampinške preiskave proti Kitajski, ki bi lahko privedle do višjih uvoznih tarif, in spodbude za države članice, da ohranijo proizvodnjo. V duhu kriznega odziva so uradniki EU poudarili, da Komisija “preučuje vse možnosti” in da je pripravljena sprejeti trgovinske ukrepe.

A medtem ko nekateri v industriji, kot je ESMC, menijo, da so evropski proizvajalci tik pred propadom in bi lahko brez nujne podpore zaprli svoje obrate v treh mesecih, drugi, kot je združenje SolarPower Europe, pozivajo proti trgovinskim oviram, saj bi to lahko škodilo industriji in ogrozilo podnebne cilje EU. Tudi Robert Otorepec s podjetja Sol Navitas meni, da takšni ukrepi ne bodo imeli posebne koristi. “To je Evropa že večkrat poskušala, a ji doslej ni uspelo. Tudi evropski proizvajalci solarnih panelov komponente uvažajo s Kitajske. Kakovost pri tem pa ni nič slabša, pač kupiš izdelke višjih cenovnih razredov.”

Na terenu je tako, pravi, da glavne komponente sončne elektrarne večinoma kupujejo od kitajskih podjetij, kamor sodijo solarni moduli in razsmerniki, od evropskih dobaviteljev pa kupujejo nosilne konstrukcije in električne omarice. Podporne komponente z nižjo dodano vrednostjo. “V domeni Kitajske bodo kmalu tudi hranilniki električne energije.”

Evropa se sooča tudi s poplavo kitajskih električnih vozil, ki so veliko cenejša.

Kitajska, ki je lani namestila več sočnih kapacitet kot ves svet skupaj, se lahko tudi odloči in vso proizvedeno količino namesti na domačih tleh. “To posledično lahko povzroči pomanjkanje panelov v Evropi in dvig cen,” dodaja Kristijan Brecl s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Industrijski predstavniki in uradniki EU se tako morajo odločiti in poiskati ravnovesje med zaščito domače industrije in spodbujanjem rasti nameščanja obnovljivih virov energije, da bi zmanjšali odvisnost od uvoza in zagotovili, da bo evropski trg sončne energije lahko izpolnil svoje obljube za prihodnost.

Pripravil: Miha Kranjc

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Eko sklad: več sredstev za okoljske naložbe in zmanjšanje energetske revščine

Objavljeno

dne

Avtor

Eko sklad je povečal sredstva na dveh odprtih javnih pozivih, in sicer za kreditiranje okoljskih naložb občanov ter za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud za zmanjševanje energetske revščine. Na prvem je po novem na voljo 35 milijonov evrov, na drugem pa 10 milijonov. Spremembi je Eko sklad objavil v uradnem listu.

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov je Eko sklad objavil julija in tedaj razpisal za skupno 15 milijonov evrov ugodnih posojil. Danes je sredstva povečal na 35 milijonov evrov. Sredstva so med drugim na voljo za nakup toplotne črpalke, obnovo fasade in zamenjavo oken, gradnjo ali nakup skoraj ničenergijskih stanovanjskih stavb, nakup okolju prijaznih vozil.

Na voljo so posojila s fiksno (2,8 odstotka) ali spremenljivo obrestno mero (trimesečni euribor + 1,0 odstotka). Posameznik lahko poda več vlog za dodelitev kredita, lahko pa za kredite za isto naložbo zaprosi tudi več upravičencev.

Vloge je mogoče oddati do objave zaključka javnega poziva v uradnem listu oziroma do razdelitve razpisanih sredstev.

Povečali so tudi sredstva za nepovratno finančno spodbudo za zmanjševanje energetske revščine. Po novem je na voljo skupno 10 milijonov evrov, potem ko je sklad v začetku decembra razpisal pet milijonov evrov.

Prijavijo se lahko vsa materialno ogrožena gospodinjstva, ki prebivajo v energetsko neučinkovitih stavbah ali v neustreznih bivanjskih razmerah. Gospodinjstvo bo lahko prejelo do 18.000 evrov.

Vlogo na javni poziv je mogoče vložiti do objave zaključka poziva v uradnem listu. Vložiti jo je mogoče osebno, po navadni pošti ali po elektronski pošti.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO