EKOLOGIJA
Prvo cepivo za čebele na svetu: je res tako prelomno?

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi, ki ji pogovorno rečejo kar čebelja kuga. Ameriške oblasti so začetek januarja prvo cepivo na svetu za medonosne čebele tudi odobrile, kar je vzbudilo upanje med čebelarji. Tuji mediji so o odkritju poročali kot o pomembnem preboju. Za kakšno odkritje gre in ali je navdušenje upravičeno?
Za kakšno bolezen pravzaprav gre in kakšna grožnja za čebele, tudi pri nas, je ta bolezen? Kot pojasnjuje Janko Božič z oddelka za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete, tej bolezni pri nas pravimo huda gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija Paenibacillus larvae. Če se odkrijejo klinični znaki bolezni, je treba družino uničiti, hkrati pa se vzpostavi kužni krog v obsegu treh kilometrov, ki preprečuje premikanje čebel. Kot izpostavlja, je bolj kot uničenje nekaj družin lahko večja gospodarska škoda zaradi omejevanja premikov čebel, s temeljitim preventivnim ukrepanjem pa se lahko pojavnost in obseg okužb relativno uspešno omeji: “Čebelarji se te bolezni bojimo, ker v primeru pojava moramo uničiti obolele čebelje družine. Zato ji tudi še vedno pogovorno rečemo čebelja kuga.”

Kako to cepivo deluje?
Zgodba o cepivu sega sicer že v letu 2015, ko so na Finskem dokazali možnost prenosa imunosti s pomočjo matice na njene potomke, v letošnji objavi pa so z ustrezno opravljenim testiranjem dejansko preverjali možnost uporabe pripravka bakterina za izboljšanje imunskega odgovora potomk matice, pove Božič. Kot razlago so v začetnih raziskavah ugotovili, da lahko okužba matice z določenim povzročiteljem bolezni, ki ne povzroči njene smrti, prenese odpornost na potomce. V nadaljevanju so ugotovili, da se lahko podobno zgodi tudi s pomočjo onesposobljenih mikroorganizmov za razmnoževanje. V konkretnem primeru so za testiranje uporabili tako, lahko bi rekli tudi mrtvo, kulturo povzročitelja hude gnilobe v obliki pripravka, poimenovanega AFB-bacterin, poslovenjeno bi lahko bilo tudi AHG-bakterin (bakterin ameriške hude gnilobe). Vključeno podjetje v raziskavo ga pripravlja po patentiranem postopku: “Pripravek dajo v pogačo, ki jo običajno dodamo v matičnici za dodajanje matic skupaj z nekaj čebelami spremljevalkami. Preden se matica pridruži družini, se nahrani s pripravkom v hrani v matičnici.”

Dokazali so, da se lahko del pripravka vključi tudi v jajčeca v procesu vključevanja rumenjaka matice. Iz poskusnih družin s takimi maticami so testirali dovzetnost čebeljih ličink za okužbo s hudi gnilobo in dokazali, da je bistveno manjša pri tretiranih maticah s pripravkom AHG-bakterin kot pri placebu. Prvo testiranje je bilo 18 dni po dodajanju matice, drugo pa še po dodatnih 19 dneh in je pokazalo primerljivo učinkovitost, razloži. Kot dodaja Božič, je vprašanje, kakšen bi bil učinek po pol leta in v naslednjem letu: “Pričakovati je, da se učinek s časom manjša, saj gre za redčenje dejavnika, ki pripravi organizem na dejanskega patogena. Žuželčja imunost ne vključuje ojačevalnih mehanizmov in kopiranja protiteles, kot to poznamo pri sesalcih, vseeno pa so sposobne prilagoditi mehanizme za onesposobitev povzročiteljev bolezni in jih tudi do neke mere uspešno omejiti, da ne pride takoj do pojava bolezenskega stanja.”

Kakšne rezultate se pričakuje po uporabi tega cepiva?
Kot glede na dosedanje ugotovitve predvideva Božič, je realno, da se zmanjša možnost razvoja bolezenskih znakov v primeru obstoja spor AHG, a to ne pomeni, da lahko opustimo preventivne ukrepe za možnost razvoja bolezni, ki jih že sedaj priporoča stroka, opozarja. Na vprašanje, ali se bo to cepivo uporabljalo tudi v Evropi oziroma Sloveniji, ne more odgovoriti z gotovostjo: “Morda. Če, potem z nekaj zamika glede na ZDA. Bojim pa, da bo cena visoka in verjetno odvrnila čebelarje ob poznavanju tehnik, ki večinoma kar dobro zagotavljajo omejevanje pojavljanja AHG. Žal pa se teh ukrepov ne poslužujejo vsi čebelarji. S cepivom ne bo mogoče zatreti te bolezni tako zaradi narave povzročitelja kot tudi delovanja imunskega sistema čebele, lahko bi se le zmanjšala pojavnost kliničnih znakov.”
Kdaj pa bi lahko začeli z uporabo?
Kot pravi Božič, poskusno morda kmalu v okviru veterinarske službe, a v čebelarski praksi precej manj verjetno. Če se bo izkazalo, da je lahko učinkovitost v praksi boljša, kot kažejo trenutni rezultati, je nekaj možnosti, ocenjuje. Ali so kakšni pomisleki za uporabo cepiva? Kot odgovarja Božič, predvsem bojazen, da bi čebelar preveč zaupal cepivu in zanemaril nujne ukrepe, ki bistveno pripomorejo k možnosti pojava bolezni, pa ne samo hude gnilobe čebelje zalege, ampak tudi drugih obolenj. Aktivacija obrambnih sistemov pomeni tudi strošek za organizem. To morda pomeni skrajšanje življenjske dobe pri sicer neogroženih maticah in čebeljih družinah: “Morda bi bila uporaba smiselna le tam, kjer bi se pojavljanje spor oziroma povzročiteljev obolenj ugotovilo v določenem obsegu, ki sicer še ne sproža pojava kliničnih znakov. A kot sem že poudaril, obvezno še z vsemi priporočenimi ukrepi.”
Bi lahko to tehnologijo uporabili tudi za razvoj cepiv proti drugim boleznim?
Kot meni Božič, je to še najbolj zanimivo: “Morda bi se dalo zatreti delovanje najbolj pogostih virusov, ki se prenašajo z zajedavcem varojo. To se mi zdi verjetno, težje pa na ta način se boriti proti varoji. Zanjo so v igri drugačni mehanizmi, morda tudi s pomočjo kakih virusov. Kot dodaja, vesti precej napihujejo, kaj vse bo cepivo omogočilo: “Konkretno odkritje ne kaj dosti, a upati je, da bo nadaljnji razvoj dal več podobnih orodij, a njihovo uporabo ne bi smeli dovoliti vse na počez, ampak le ob določenih prepoznanih stanjih v čebelji družini. Brez uporabe sodobne diagnostike je uporaba takih sredstev prevelika potrata.”
EKOLOGIJA
Za pravilno odlaganje azbestnih plošč v Mariboru bo delno finančno pokrila tamkajšnja občina

Mestna občina Maribor bo objavila razpis za subvencioniranje stroškov odlaganja azbestnih plošč, s čimer želi spodbuditi občane k zamenjavi azbestnih kritin in pravilnemu odlaganju tega nevarnega odpadka.
Ideja je vzniknila med pripravami na letošnjo spomladansko čistilno akcijo. “Želja je, da ravnamo odgovorno s tem, da pristopimo nasproti občanom in zagotovimo subvencioniranje pri predaji teh odpadkov, ki na žalost dostikrat pristanejo v gozdovih oziroma na kakšnih drugih površinah, ki za to seveda niso primerne,” je povedal Andraž Mlaker iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.
Na razpis, ki naj bi ga objavili takoj po potrditvi v mestnem svetu (predvidoma danes, 5. maja), se bodo lahko prijavili občani Mestne občine Maribor, ki so lastniki ali solastniki objekta v tej občini s kritino iz azbestcementa.

“Načrtovano je, da bomo v tem spomladanskem roku iz mestnega proračuna za ta namen zagotovili 20.000 evrov. Če se bo pokazalo, da bi bilo treba zagotoviti še več sredstev, bomo to storili v jesenskem času in ponovili razpis,” je pojasnil Mlaker.
Občina bi po predlogu pravilnika pokrila celoten strošek odlaganja azbestnih plošč, pri čemer je najvišji možni znesek subvencije za posameznika tisoč evrov.
Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. V okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo več kot 20 let.
EKOLOGIJA
Kaj se dogaja z vodo v ljubljanskem Maximarketu?

Priljubljena ljubljanska kavarna v središču Ljubljane je zaradi neustrezne vode še vedno zaprta. Zbolelo je skoraj 550 ljudi in po skoraj 14 dneh, odkar so ugotovili, da gre za oporečno vodo, vzrok še vedno ni znan.
Prazni stoli, pokrit sladoledni zamrzovalnik, sedežne blazine pospravljene. Ikonična ljubljanska slaščičarna Maxi je še vedno zaprta zaradi “nujnih vzdrževalnih del”. Poleg slaščičarne sta po tednu dni zaprta še dva druga objekta v sklopu Maximarketa, trgovina pa posluje omejeno. Epidemiološka služba NIJZ je do danes obravnavala 543 oseb, ki so imeli težave zaradi fekalnega onesnaženja interne vodovodne napeljave v objektu Maximarketa, med njimi tudi poslanci in zaposleni v Državnem zboru. Meščani se sprašujejo, kaj se toliko časa dogaja.

Vzorčenje vode na pipi v stavbi Maximarketa, ki ga je opravilo komunalno podjetje Voka Snaga, je prejšnji teden pokazalo, da je voda onesnažena z bakterijo E.coli, ki je zanesljiv indikator fekalnega onesnaženja. Inšpekcijski postopek pa še poteka, po zadnjih podatkih zavezanec – upravljalec je Mercator – še ni ugotovil vzrokov onesnaženja, med drugim odgovarjajo z Zdravstvenega inšpektorata.
Tudi iz Uprave za varno hrano – inšpektorji so večkrat preverili ukrepe za zaščito zdravja potrošnikov – velja, kot so pojasnili pred dnevi:“Pričetek običajnega poslovanja obrata je možen v primeru, ko izkažejo ustrezno pitno vodo,” in dodali, da te zagotovitve še nimajo.
EKOLOGIJA
Na svetovni gospodarski forum (WEF), kjer teče beseda o izpustih, raje z letalom kot okolju prijaznim prevoznim sredstvom

Če tudi je bilo ogromno pozivov, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.
Pred dnevi se je v švicarskem Davosu začel 55. Svetovni gospodarski forum (WEF), na katerem približno 2500 politikov, strokovnjakov, gospodarstvenikov in predstavnikov različnih organizacij razpravlja o globalnih izzivih. Beseda med drugim teče o konfliktih po svetu, umetni inteligenci in podnebnih spremembah. A kaj, ko vsaj pri slednji temi očitno ostaja le pri besedah. Dejanja nekaterih udeležencev so prav v nasprotju z ukrepi, ki jih zagovarja stroka za omilitev podnebnih sprememb in v nasprotju s pozivi o nujnosti zmanjšanja emisij CO2, ki jih običajno slišimo v razpravah.
Podatki spletne strani za spremljanje letov Flightradar24 namreč kažejo na močno povečan promet zasebnih letal na letališčih v bližini Davosa. Na letališču v Zürichu, ki je najbližje veliko letališče, je samo v ponedeljek pristalo 54 zasebnih letal. To je 170 odstotkov več kot jih je v povprečju pristalo v minulem tednu.

“Neposredno pred in med WEF beležimo okoli 1000 dodatnih letov. To so lahko poslovna letala, državniška letala ali helikopterji,” je za Euronews Green povedal tiskovni predstavnik letališča v Zürichu.
Delegati, ki se odpravljajo v Davos, pa pogosto uporabljajo tudi druga letališča, kot so Saint Moritz, Friedrichshafen in St. Gallen-Alternheim. Tudi ta tri letališča so v ponedeljek zabeležila več zasebnih letal kot sicer. Denimo v Friedrichshafnu je pristalo za 33 odstotkov več letal kot običajno.
Najdaljši zasebni let iz Havajev
V ponedeljek je okoli poldneva na züriškem letališču pristalo zasebno letalo s Havajev. Letalo je letelo 14 ur in 40 minut, da je premostilo razdaljo 12.404 kilometrov od letališča v Kailua-Koni do Züricha. Na istem letališču je pristalo še nekaj zasebnih letal iz Kalifornije, Seattla in Pekinga.
Kar nekaj zasebnih letov je bilo takšnih, ki so leteli na razdalji, manjši od 500 kilometrov. Kar tri letala so priletela iz Milana, ki je od Davosa oddaljen okoli 200 kilometrov zračne linije. Eno zasebno letalo je priletelo iz Genove in dve iz Pariza, čeprav obstajajo dobre in hitre povezave z vlaki.

Težko je sicer z gotovostjo trditi, da so bili potniki na vseh teh zasebnih letih namenjeni v Davos. Veliko lažje pa je o tem ugibati pri vladnih letalih, ki so prav tako pristala v Švici. Predstavniki libijske vlade so denimo prispeli z letalom 5A-LBY, Embraer Legacy 600. Iraška vlada in poljska vlada sta za polet v Švico izbrali ogromne Boeinge 737, letala, ki so namenjena za prevoz več kot 160 potnikov, a so verjetno prevažala le peščico ljudi.
A emisije delegatov se ne zaključijo s tem, ko letalo pristane. Številni se nato z letališča vkrcajo na helikopterje, ki jih prepeljejo direktno v Davos. S tem pa ustvarijo še dodatne izpuste CO2. Greenpeaceovi aktivisti so zato v ponedeljek blokirali dostop do heliporta Davos Lago in pozvali k “reformam, ki bodo omogočile pošteno obdavčitev premoženja superbogatih po svetu”. Organizatorji foruma so omogočili celo brezplačna potovanja z vlakom, udeležencem pa zagotavljajo dereze za čevlje, da bi jih spodbudili, da po prizorišču čim več hodijo in čim manj uporabljajo avtomobile. Kljub pozivom organizatorjev WEF in nevladnih organizacij, naj delegati v Davos potujejo na čim bolj trajnosten način, pa povečano število zasebnih letal v Švici kaže prav nasprotno.
“Ponovno povečanje števila potovanj z zasebnimi letali v Davos – kljub temu, da je WEF okrepil prizadevanja, da bi udeležence spodbudil k izbiri energetsko učinkovitejših načinov prihoda – pomeni, da mora WEF vidno prevzeti pobudo, ko so voditelji tam prisotni,” je za Euronews Green dejala Denise Auclair, vodja nevladne organizacije Travel Smart Campaign. Prepričana je, da bi moralo vprašanje zasebnih letov in trajnostni način potovanja biti neposredno uvrščeno na agendo foruma.

Potovanje z redno linijo bi prihranilo 87 odstotkov emisij
Poslovneži in politiki pogosto omenjajo čas kot glavni razlog, zakaj se ne odločijo za potovanje z vlakom, pač pa raje odletijo z zasebnim letalom. Toda, čeprav ta argument morda drži za delegate, ki prihajajo iz res oddaljenih krajev, kot so Havaji in ZDA, pa imajo še vedno možnost, da se vkrcajo na potniško letalo in s tem zmanjšajo svoj ogljični odtis.
Po nekaterih ocenah bi delegat, ki bi se denimo iz ZDA v Švico namesto z zasebnim letom odpravil z redno potniško linijo, prihranil okoli 87 odstotkov svojih emisij CO2.
“Veliko ljudi uporablja ta letala kot taksije, pri čemer se z letalom odpravijo na poljubne razdalje preprosto zato, ker je to bolj priročno,” je za BBC pojasnil profesor Stefan Gossling z univerze Linnaeus. “Če nekdo z letom v eni uri proizvede toliko izpustov, kot jih povprečen človek v enem letu – samo za ogled nogometne tekme – potem to morda kaže, da ti ljudje mislijo, da za njih standardi, ki jih imamo kot svetovna skupnost, ne veljajo,” je poudaril.
Leta 2023 so zasebna letala proizvedla 15,6 milijona ton CO2, kar je enakovredno temu, da bi z bencinskim avtomobilom prevozili skoraj 64 milijard kilometrov, ocenjuje Euronews Green. Čeprav v končni računici to k svetovnim emisijam prispeva le 1,8 odstotka izpustov CO2, je pri tem ključno, da se zavedamo, da to količino proizvaja zelo majhno število ljudi. Za primerjavo: letalski promet v celoti je odgovoren za približno štiri odstotke letnih svetovnih emisij CO2, skoraj polovico od tega prispevajo torej zasebna letala.

In še to: raziskave so pokazale, da je med leti 2019 in 2023 skoraj polovica od 19 milijonov zasebnih letov opravila razdalje, krajše od 500 kilometrov.
Na razdaljah, ki so krajše od 500 kilometrov, pa izgovorov praktično ni. Let iz Milana denimo traja približno eno uro, pri čemer ni vštet čas, ki je potreben za prihod na letališče in varnostne postopke. Z vlakom bi delegat za isto pot porabil tri ure in 12 minut, s tem, da je potovanje z vlakom udobno in omogoča potniku, da med potjo kaj postori na računalniku.
Več okoljskih nevladnih organizacij je v odprtem pismu pozvalo k prizadevanjem za trajnostna potovanja v Davos. V njem so uporabo zasebnih letal označili za simbol globalne neenakosti glede dostopa do virov in prizadevanj, da se naslovijo globalne grožnje. “Vsako zasebno letalo, ki leti v Davos, pošilja sporočilo, da velika globalna podjetja, ki imajo vsa sredstva in moč in bi lahko bila zgled, nimajo prave volje in odgovornosti za preproste spremembe, s katerimi bi pomagale segrevanje planeta ohraniti pod 1,5 stopinje,” so zapisali.

Zasebna letala so z okoljevarstvenega vidika najslabša izbira za potovanje, saj povzročajo največ izpustov CO2 na potniški kilometer. Kljub temu, da se v zadnjih letih veliko ozavešča o pomenu bolj trajnostnega načina potovanja, je švedska univerza Linnaeus ugotovila, da so se izpusti zasebnih letal med letoma 2019 in 2023 povečali za 46 odstotkov.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Predstavljen projekt, ki bo Slovenijo zastopal na beneškem arhitekturnem bienalu
-
GRADNJA2 meseca nazaj
18 milijonov evrov za vrtec v Luciji, zaradi poplavnega območja bo dvignjen 1,2 metra
-
Arhitektura3 tedni nazaj
Plečnikova nagrada letos Pokopališču Ankaran
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Telesa pokrajin: razstava Zorana Mušiča na gradu Štanjel v okviru EPK!
-
Dizajn4 tedni nazaj
Med finalisti DesignEuropa 2024 tudi slovenski oblikovalec Žan Kavčič
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazaj
Inšpekcijski nadzor ni našel nepravilnosti pri obnovi gradu Turjak
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Projekt Šola prenove: priznanja za kakovostno prenovo stavbne dediščine
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Slavnostna otvoritev gradnje Emonike – tudi s časovno kapsulo med temelji