Connect with us

EKOLOGIJA

Prvo cepivo za čebele na svetu: je res tako prelomno?

Objavljeno

dne

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi, ki ji pogovorno rečejo kar čebelja kuga. Ameriške oblasti so začetek januarja prvo cepivo na svetu za medonosne čebele tudi odobrile, kar je vzbudilo upanje med čebelarji. Tuji mediji so o odkritju poročali kot o pomembnem preboju. Za kakšno odkritje gre in ali je navdušenje upravičeno?

Za kakšno bolezen pravzaprav gre in kakšna grožnja za čebele, tudi pri nas, je ta bolezen? Kot pojasnjuje Janko Božič z oddelka za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete, tej bolezni pri nas pravimo huda gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija Paenibacillus larvae.  Če se odkrijejo klinični znaki bolezni, je treba družino uničiti, hkrati pa se vzpostavi kužni krog v obsegu treh kilometrov, ki preprečuje premikanje čebel. Kot izpostavlja, je bolj kot uničenje nekaj družin lahko večja gospodarska škoda zaradi omejevanja premikov čebel, s  temeljitim preventivnim ukrepanjem pa se lahko pojavnost in obseg okužb relativno uspešno omeji: “Čebelarji se te bolezni bojimo, ker v primeru pojava moramo uničiti obolele čebelje družine. Zato ji tudi še vedno pogovorno rečemo čebelja kuga.” 

V Sloveniji po besedah Petra Kozmusa (na sliki) težavo ob pojavu hude gnilobe povzroča velika gostota čebeljih družin. Ker se bolezen hitro širi z lokacije na lokacijo, morajo čebelarji ob vsakem sumu na okužbo obvestiti veterinarsko službo. Veterinar nato opravi pregled, s katerim potrdi ali ovrže sum na okužbo. V Sloveniji se osem veterinarjev Nacionalnega veterinarskega inštituta Veterinarske fakultete v Ljubljani ukvarja s preprečevanjem širjenja ameriške gnilobe, pregledi in karantenami.

Kako to cepivo deluje? 

Zgodba o cepivu sega sicer že v letu 2015, ko so na Finskem dokazali možnost prenosa imunosti s pomočjo matice na njene potomke, v letošnji objavi pa so z ustrezno opravljenim testiranjem dejansko preverjali možnost uporabe pripravka bakterina za izboljšanje imunskega odgovora potomk matice, pove Božič. Kot razlago so v začetnih raziskavah ugotovili, da lahko okužba matice z določenim povzročiteljem bolezni, ki ne povzroči njene smrti, prenese odpornost na potomce. V nadaljevanju so ugotovili, da se lahko podobno zgodi tudi s pomočjo onesposobljenih mikroorganizmov za razmnoževanje. V konkretnem primeru so za testiranje uporabili tako, lahko bi rekli tudi mrtvo, kulturo povzročitelja hude gnilobe v obliki pripravka, poimenovanega AFB-bacterin, poslovenjeno bi lahko bilo tudi AHG-bakterin (bakterin ameriške hude gnilobe). Vključeno podjetje v raziskavo ga pripravlja po patentiranem postopku: “Pripravek dajo v pogačo, ki jo običajno dodamo v matičnici za dodajanje matic skupaj z nekaj čebelami spremljevalkami. Preden se matica pridruži družini, se nahrani s pripravkom v hrani v matičnici.” 

Novica o prvem cepivu za čebele je že nekaj časa krožila med čebelarji. “Vedeli smo, da bo cepivo prišlo, ker so ga napovedovali,” pove Peter Kozmus, čebelar, raziskovalec, predsednik sveta za čebelarstvo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Apimondia.

Dokazali so, da se lahko del pripravka vključi tudi v jajčeca v procesu vključevanja rumenjaka matice. Iz poskusnih družin s takimi maticami so testirali dovzetnost čebeljih ličink za okužbo s hudi gnilobo in dokazali, da je bistveno manjša pri tretiranih maticah s pripravkom AHG-bakterin kot pri placebu. Prvo testiranje je bilo 18 dni po dodajanju matice, drugo pa še po dodatnih 19 dneh in je pokazalo primerljivo učinkovitost, razloži.  Kot dodaja Božič, je vprašanje, kakšen bi bil učinek po pol leta in v naslednjem letu: “Pričakovati je, da se učinek s časom manjša, saj gre za redčenje dejavnika, ki pripravi organizem na dejanskega patogena. Žuželčja imunost ne vključuje ojačevalnih mehanizmov in kopiranja protiteles, kot to poznamo pri sesalcih, vseeno pa so sposobne prilagoditi mehanizme za onesposobitev povzročiteljev bolezni in jih tudi do neke mere uspešno omejiti, da ne pride takoj do pojava bolezenskega stanja.”

Antibiotiki proti sporam bakterije, ki povzroča okužbo, ne delujejo, saj zgolj prikrivajo klinično sliko in širjenje bolezni, zato so v čebelarstvu v Evropi prepovedani. V ZDA so še vedno dovoljeni, pravi dr. Metka Pislak Ocepek, vodja laboratorija za zdravstveno varstvo čebel. Skupaj s sodelavci skrbi za preprečevanje širjenja hude gnilobe in drugih bolezni, ki lahko prizadenejo čebele. 

Kakšne rezultate se pričakuje po uporabi tega cepiva?

Kot glede na dosedanje ugotovitve predvideva Božič, je realno, da se zmanjša možnost razvoja bolezenskih znakov v primeru obstoja spor AHG, a to ne pomeni, da lahko opustimo preventivne ukrepe za možnost razvoja bolezni, ki jih že sedaj priporoča stroka, opozarja.  Na vprašanje,  ali se bo to cepivo uporabljalo tudi v Evropi oziroma Sloveniji, ne more odgovoriti z gotovostjo: “Morda. Če, potem z nekaj zamika glede na ZDA.  Bojim pa, da bo cena visoka in verjetno odvrnila čebelarje ob poznavanju tehnik, ki večinoma kar dobro zagotavljajo omejevanje pojavljanja AHG. Žal pa se teh ukrepov ne poslužujejo vsi čebelarji. S cepivom ne bo mogoče zatreti te bolezni tako zaradi narave povzročitelja kot tudi delovanja imunskega sistema čebele, lahko bi se le zmanjšala pojavnost kliničnih znakov.” 

Kdaj pa bi lahko začeli z uporabo?

Kot pravi Božič, poskusno morda kmalu v okviru veterinarske službe, a v čebelarski praksi precej manj verjetno. Če se bo izkazalo, da je lahko učinkovitost v praksi boljša, kot kažejo trenutni rezultati, je nekaj možnosti, ocenjuje. Ali so kakšni pomisleki za uporabo cepiva? Kot odgovarja Božič, predvsem bojazen, da bi čebelar preveč zaupal cepivu in zanemaril nujne ukrepe, ki bistveno pripomorejo k možnosti pojava bolezni, pa ne samo hude gnilobe čebelje zalege, ampak tudi drugih obolenj. Aktivacija obrambnih sistemov pomeni tudi strošek za organizem. To morda pomeni skrajšanje življenjske dobe pri sicer neogroženih maticah in čebeljih družinah: “Morda bi bila uporaba smiselna le tam, kjer bi se pojavljanje spor oziroma povzročiteljev obolenj ugotovilo v določenem obsegu, ki sicer še ne sproža pojava kliničnih znakov. A kot sem že poudaril, obvezno še z vsemi priporočenimi ukrepi.” 

Bi lahko to tehnologijo uporabili tudi za razvoj cepiv proti drugim boleznim?

Kot meni Božič, je to še najbolj zanimivo: “Morda bi se dalo zatreti delovanje najbolj pogostih virusov, ki se prenašajo z zajedavcem varojo. To se mi zdi verjetno, težje pa na ta način se boriti proti varoji. Zanjo so v igri drugačni mehanizmi, morda tudi s pomočjo kakih virusov. Kot dodaja,  vesti precej napihujejo, kaj vse bo cepivo omogočilo: “Konkretno odkritje ne kaj dosti, a upati je, da bo nadaljnji razvoj dal več podobnih orodij, a njihovo uporabo ne bi smeli dovoliti vse na počez, ampak le ob določenih prepoznanih stanjih v čebelji družini. Brez uporabe sodobne diagnostike je uporaba takih sredstev prevelika potrata.” 

EKOLOGIJA

Svetovni dan mokrišč: zagotavljajo nam pitno vodo, a izginjajo hitreje kot gozdovi

Objavljeno

dne

Avtor

2. februarja beležimo svetovni dan mokrišč, letos s sloganom »Čas je za obnovo mokrišč« Za tem dnevom stoji sekretariat Konvencije o mokriščih, ki ima sedež v Švici.

Svetovni dan mokrišč je svetovna kampanja ozaveščanja z namenom poudarjanja vrednosti mokrišč. Ta dan zaznamuje tudi obletnica Konvencije o mokriščih – Ramsarska konvencija, medvladne pogodbe, sprejete leta 1971 in ki ima zdaj globalno članstvo 172 držav. Svetovni dan mokrišč se praznuje že vse od leta 1997.

Ključna so za čiščenje vode, zagotavljanje pitne vode in v boju proti podnebnim spremembam. So naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo.

Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav. Vse to so mokrišča. Nepogrešljiva za naše preživetje. A izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi. “Mokrišča so eden najbolj ogroženih ekosistemov na Zemlji, ki je bil močno degradiran ali popolnoma uničen predvsem zaradi človekovih dejavnosti in nerazumevanja pomena mokrišč za človeka in naravo,” so ob današnjem svetovnem dnevu mokrišč spomnili na ministrstvu za naravne vire in prostor. Kot poudarjajo, mokrišča na svetovni ravni zagotavljajo ekosistemske storitve v vrednosti 41,5 bilijonov evrov letno in neposredno ali posredno prispevajo k 75 kazalnikom ciljev trajnostnega razvoja Agende ZN 2030.

Sečoveljske soline so zavarovane kot krajinski park, razglašene so za območje Nature 2000, kot registrirana kulturna dediščina in na mednarodni ravni kot ramsarsko mokrišče. Vir: naravni parki slovenije

A žal mokrišča izginjajo trikrat hitreje kot gozdovi:”Od leta 1700 je izginilo več kot 80 odstotkov mokrišč, od sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa več kot 35 odstotkov. Število rastlinskih in živalskih vrst celinskih mokrišč se je zmanjšalo za 81 odstotkov, število vrst obalnih in morskih mokrišč za 36 odstotkov,” na ministrstvu postrežejo z nekaj zaskrbljujočimi dejstvi. 

MED MOKRIŠČA ŠTEJEMO OBMOČJA, KI SO STALNO ALI OBČASNO OVODENELA, V SVOJI OKOLICI JIH NAJPOGOSTEJE POZNAMO KOT MOČVIRJA, NIZKA BARJA, ŠOTIŠČA, SOLINE, POPLAVNE MOKROTNE TRAVNIKE, POPLAVNE GOZDOVE, SLANE LAGUNE, POPLAVNE RAVNICE REK, MLAKE IN PODOBNO. SO NARAVNEGA ALI UMETNEGA NASTANKA, S STOJEČO ALI TEKOČO VODO, KI JE SLADKA, POLSLANA ALI SLANA.

Ledvice pokrajine  

Zdrava mokrišča so zibelka biotske raznovrstnosti, vir pitne vode in izjemnega pomena za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, so še poudarili na ministrstvu: “Zdrava mokrišča predstavljajo na naravi temelječe rešitve, ki so izjemnega pomena za reševanje podnebno-biodiverzitetne in vodne krize, globalnega izziva, kakršen do sedaj še ni bil zabeležen. Na naravi temelječe rešitve imajo celostno pozitiven vpliv na naravo in ljudi ter za razliko od tudi dobro izvedenih tehničnih rešitev ne povzročajo negativnih vplivov na okolje.”

Zelenci so talni izvir Save Dolinke, v občini Kranjska Gora. Tu voda privre na dan iz do 2 metra globokega jezera zelene barve. Zaradi te izrazito zelene barve je izvir tudi dobil svoje ime. So naravni rezervat in dom mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam.

Kot izpostavljajo, zdrava mokrišča zagotavljajo nujne ekosistemske storitve, kot so kakovostna pitna voda, prehranske dobrine, uravnavajo mikroklimo in podnebje, predstavljajo učinkovite ponore in izjemna skladišča ogljika ter blažijo negativne učinke ekstremnih podnebnih pojavov, kot sta suša in poplave.  Kot naštevajo, so mokrišča naravni zbiralniki in zadrževalniki vode ter količinsko bogatijo podtalnico. Zagotavljajo nam večino sladke vode. Obenem so mokrišča naravne čistilne naprave, zato jih imenujemo tudi ledvice pokrajine. Še posebej v sušnih časih je njihova vloga izjemno pomembna: so kot naravne spužve, ki v času suše sproščajo shranjeno vodo. Zaradi zadrževanja vode v času večjih količin padavin in visokih vodostajev zmanjšujejo možnost poplav.

Mokrišča izginjajo zaradi človeških dejavnosti 

Izginjanje mokrišč pa povzročajo človekove dejavnosti, kot so izsuševanje in zasipavanje mokrišč zaradi kmetijstva in pozidave, onesnaževanje vode in  izsekavanje mokriščne vegetacije ter prekomerno izkoriščanje virov. V zadnjih desetletjih mokrišča vse bolj ogroža tudi širjenje invazivnih tujerodnih vrst ter podnebne spremembe, opozarjajo na ministrstvu. 

V Sloveniji imamo mokrišča še vedno ohranjena na obali, ob nekaterih rekah in v poplavnih ravnicah, na kraških poljih in na visokih planotah (šotna barja) in so ključna pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, čiščenju vode in zagotavljanju pitne vode ter imajo pomembno vlogo pri obvladovanju podnebnih sprememb.


Številna mokrišča v Sloveniji so del evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 in sodijo med zavarovana območja, ki predstavljajo velik magnet za obiskovanje narave in turizem. Mednje spadajo tudi strunjanske soline z laguno Stjuža v Krajinskem parku Strunjan. Vir: Strunjan


V Sloveniji imamo kar tri takšne bisere, ki so uvrščeni tudi na seznam mednarodno pomembnih mokrišč Ramsarske konvencije: Sečoveljske soline, Škocjanske jame ter Cerkniško jezero s Križno jamo in Rakovim Škocjanom, izpostavljajo na ministrstvu za naravne vire in prostor. 

Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je ob svetovnem dnevu mokrišč poudaril: “Ministrstvo za naravne vire in prostor si s konkretnimi ukrepi prizadeva spremeniti trend degradacije mokrišč in poskrbeti za njihovo obnovo. Mokrišča v velikem delu obnavljamo s projekti za območja Natura 2000, ki so sofinancirani iz državnega proračuna in iz različnih evropskih finančnih mehanizmov. V sklopu projektov Natura Mura in za Dravo so trenutno v teku najobsežnejše renaturacije rečnih mokrišč v Sloveniji do sedaj. Renaturacije reke Mure in Drave obsegajo obnovo poplavnih gozdov, mokrotnih travnikov, mlak in večjih mrtvic, obnovo stranskih rečnih rokavov ter obsežne revitalizacije rečne struge.” 

Obeta se revitalizacija štirih območij evropske Amazonke

Tudi v WWF Adria se zavedajo izjemnega pomena mokrišč za preživetje. “Z vlaganjem v obnovo rek, mokrišč in šotišč vlagamo v podnebno odporno prihodnost in zelo smo veseli, da so to prepoznali naši donatorji, ki so se odločili vložiti v obnovo Mure, Drave in Donave na Hrvaškem, v Sloveniji in v Srbiji,”  na svetovni dan mokrišč sporoča Ivana Korn Varga iz WWF Adria. Predstavili so nov projekt, katerega vrednost je skoraj pet milijonov evrov, so sporočili. 

S petletnim projektom ‘Revitalizacija Evropske Amazonke’, ki se izvaja na območju 5-državnega Unescovega biosfernega območja Mura-Drava-Donava, bomo na štirih lokacijah revitalizirali različne ekosisteme. Lokalno prebivalstvo bo neposredno vključeno v vse aktivnosti. Poleg podpore razvoju trajnostnih oblik poslovanja z uvedbo trajnostnega gospodarskega inkubatorja bomo povezali vse ključne deležnike, da bodo lahko skupaj oživljali prostor tudi po zaključku našega projekta,” poudarja Korn Vargova.

Biosferno območje Mura-Drava-Donava.FOTO: Ante Gugić

Revitalizirani bodo mokrotni travniki ob reki Muri v Sloveniji, kjer se bo s tradicionalno živinorejo v sodelovanju z lokalnimi kmeti, lokalnimi vrtci in šolami vzpostavil model krožnega gospodarstva. Na Hrvaškem bodo na reki Dravi, ob izlivu reke Mure, priključili zaledno vodo, ki bo povečala zadrževalno površino ob večjih vodnih valovih in ponovno omogočila pretok vode na priljubljenem kopališču pri občini Legrad. V Naravnem parku Kopački rit bodo očistili zaledne vode in tako povezali Donavo s Kopačkim jezerom, ki je tudi največja stoječa voda v parku. V Srbiji se bodo v Posebnem naravnem rezervatu Zgornje Podunavlje ukvarjali s preusmeritvijo hibridnih nasadov topolov v avtohtoni heterogeni poplavni gozd, poleg tega pa bodo raziskovali, kako se bo območje naravno revitaliziralo.

“V močvirnih habitatih živi kar 40 odstotkov vseh vrst, pa tudi več kot milijarda ljudi na svetu, katerih dobrobit je neposredno odvisna od teh habitatov. Zato so takšne naložbe izjemno pomembne za Evropsko Amazonko, na ozemlju katere živi okoli milijon ljudi. Le tako se lahko soočimo s podnebno krizo in krizo izgube biotske raznovrstnosti ter dosežemo trajnostni razvoj,” je sklenila Korn Vargova.

Nadaljuj z branjem

EKOLOGIJA

Trajekt Piana je dokaz, da se lahko pluje tudi brez emisij

Objavljeno

dne

Izjemno novico obeležuje ladijski promet: sistem za filtriranje drobnih delcev na enem izmed trajektov lahko iz goriva zajame skoraj 100 % glavnih onesnaževalcev!

Potovanje s trajektom med Marseille in Korziko bo odslej veliko bolj trajnostno, saj je pomorski promet s sodobnim sistemom filtriranja emisij stopil pomemben korak naprej. Ladijski promet namreč sodi med ene večjih onesnaževalcev, pri čemer je bilo do sedaj precej težko in drago emisije ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov vsaj nekoliko zmanjšati.

Omenjeni trajekt z imenom Piana podjetja La Méridionale dokazuje, da se da tudi to. Prvič v pomorski industriji lahko namreč trajektni sistem za filtriranje drobnih delcev zajame 99 odstotkov delcev žveplovega oksida in 99,9 odstotkov drobnih in ultrafinih delcev – ti so glavni onesnaževalci, ki jih lahko pripišemo ladijskemu prometu.

Končno rešitev za težko pomorsko industrijo?

V podjetju sistem za filtriranje na svojih trajektih preizkušajo že več let, sedaj pa so ga namestili na novi trajekt Piana, ki bo lahko v praksi pokazal učinkovitost tehnologije, potnike pa po morju popeljal veliko bolj zeleno kot je bilo to v ladijskem prometu značilno doslej.

Raziskovalci po svetu so si edini, da lahko učinkovitost sistema filtriranja na trajektu Piana močno spremeni pomorsko industrijo in poskrbi, da bo ta v prihodnje nekoliko bolj trajnostna in ne tako obremenjujoča za okolje. Inovacijo so pozdravili tudi v francoski organizaciji za spremljanje kakovosti zraka, kjer so povedali: »Vidimo lahko, da je majhno podjetje sposobno implementirati sofisticirane tehnologije s takojšnjimi koristmi za zelo velike igralce.«

»Vidimo lahko, da je majhno podjetje sposobno implementirati sofisticirane tehnologije s takojšnjimi koristmi za zelo velike igralce.«

Sistem za filtriranje je revolucionaren, saj se je do sedaj uporabljalo t.i. pranje onesnažujočih hlapov goriva v dimnikih z morsko vodo, kar pomeni, da je vsa umazanija stekla nazaj v morje. Pri novem sistemu tega ni, saj se ta zgleduje po že uporabljeni tehnologiji v panogi sežiganja odpadkov oziroma v elektrarnah na biomaso.

Ko gresta industrija in varovanje okolja z roko v roki …

In zakaj prav Marseille? Raziskave kažejo, da kar 10 odstotkov onesnaženega zraka v Marseillu povzroči ladijski promet, mesto pa se je srečalo tudi s peticijo za prepoved velikih križark, ki jo je podpisalo kar 50 000 prebivalcev okolice. Marseille namreč predstavlja eno najbolj obremenjenih evropskih pristanišč za križarjenje, poskusi podjetja, ki se ukvarja s prevozi potnikov, da bi zmanjšalo onesnaževanje svojih ladij, pa so bili tako povsem razumljivi in več kot smiselni.

Nadaljuj z branjem

EKOLOGIJA

28. julij: Dan svetovega ekološkega dolga

Objavljeno

dne

Danes je svetovni dan ekološkega dolga. To je dan, ko je po izračunih človeštvo porabilo toliko naravnih virov, kot jih je Zemlja sposobna zagotoviti v letu dni. V Sloveniji bisto težav predstavljata mobilnost in energetika.

Dan ekološkega dolga izračunava organizacija Global Footprint Network, ki je v sporočilu za javnost opozorila, da ga letos znova zaznamujemo bolj zgodaj, torej 28. julija. Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali biokapaciteto planeta, ki ustreza 1,75 Zemlje.

Zgolj proizvodnja hrane danes zavzema 55 odstotkov biokapacitete planeta, 60 odstotkov svetovnega ekološkega odtisa pa predstavljajo izpusti ogljika, so zapisali v organizaciji. Dan ekološkega dolga zaznamujemo že 50 let, kar pomeni, da bi Zemlja za obnovo vseh svojih virov potrebovala 19 let.

Če bi človeštvu dan ekološkega dolga vsako leto uspelo zamakniti za šest dni, bi do sredine stoletja zaživeli znotraj planetarnih meja. Če bi želeli doseči cilj pariškega podnebnega sporazuma o omejitvi segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, pa bi morali dan ekološkega dolga letno zamakniti za 10 dni.

Ekološki dolg je pripeljal do velikega zmanjšanja biotske raznovrstnosti, povečanja izpustov toplogrednih plinov ter slabše prehranske in energetske varnosti. Posledice netrajnostnega upravljanja virov so vedno bolj opazne, saj smo priča nadpovprečno visokim temperaturam in vročinskim valovom, pogostim gozdnim požarom, sušam, poplavam in drugim naravnim katastrofam, opozarjajo v organizaciji Global Footprint Network.

Za obnovitev vseh virov, ki jih človeštvo trenutno črpa iz narave, bi potrebovali 1,75 Zemlje.

Raziskava organizacije je obenem pokazala, da več kot tri milijarde ljudi živi v državah, ki proizvedejo manj hrane, kot je porabijo, obenem pa ustvarijo tudi manj prihodkov od svetovnega povprečja. To pomeni, da nimajo ustreznega dostopa do hrane znotraj države, hkrati pa ta za njih ni dostopna niti na svetovnem trgu. Ob upoštevanju vseh drugih naravnih virov število ljudi, ki so izpostavljeni tovrstnemu tveganju, poskoči na 5,8 milijarde.

Potencialne rešitve: zmanjšanje zavržene hrane, več kolesarjenja, vetrne elektrarne …

Na voljo so številne možnosti za zmanjšanje ekološkega odtisa, ki so tudi ekonomsko smiselne. Zmanjšanje količine zavržene hrane za polovico na svetovni ravni bi lahko dan ekološkega dolga zamaknilo za 13 dni. Svetovna nadgradnja kolesarske infrastrukture, kot jo poznajo na Nizozemskem, bi lahko dan ekološkega dolga prestavila za devet dni. S proizvodnjo energije s kopenskimi vetrnimi turbinami bi lahko datum dneva ekološkega dolga premaknili za vsaj 10 dni, so med drugim našteli v omenjeni organizaciji.

Direktor Inštituta za zdravje in okolje Tomaž Gorenc je ob tem opozoril na številne gozdne požare, s katerimi se v času svetovnega dneva ekološkega dolga spopada tudi Slovenija. Gozd je z vidika ekološkega odtisa in posledično ekološkega dolga ključnega pomena kot ponor toplogrednega ogljikovega dioksida. “Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že skladiščenega ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika,” je opozoril.

Zato je pomembno, kako bomo kot družba v prihodnje upravljali svoje naravne vire, kot so gozdovi, in jih ohranjali v dobri kondiciji. Hkrati pa ne smemo pozabiti na zmanjšanje odtisa s sistemskimi pristopi, saj je posameznik težko trajnosten v netrajnostni družbi. “Posledično je ključnega pomena, da se kot družba spopademo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji sta jedro tega problema predvsem mobilnost in energetika,” je poudaril. Slovenija je dan ekološkega dolga zaznamovala že 18. aprila

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA1 teden nazaj

Svetovni dan mokrišč: zagotavljajo nam pitno vodo, a izginjajo hitreje kot gozdovi

2. februarja beležimo svetovni dan mokrišč, letos s sloganom »Čas je za obnovo mokrišč« . Za tem dnevom stoji sekretariat Konvencije o...

DOGODKI1 teden nazaj

Poziv za prijavo umetniških del za razstavo v sklopu Ulične galerije TAM-TAM

V prihodnjih 12 mesecih bo kuratorska ekipa Ulične galerije predstavila 12 mladih vizualnih umetnic_kov in grafičnih oblikovalk_cev, ki skozi formo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v petek, 3. marca, organiziralo strokovno srečanje, katerega osrednja tema bo izvedba toplotnega ovoja stavbe po...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

V gradbeništvu znova zeva velika luknja zaradi pomanjkanja delovna sile, ki za boljše pogoje odhaja na tuje

Kdo se bo lotil gradnje tretje razvojne osi, socialnih stanovanj? Kdo bo posodobil železnice, kdo razširil avtoceste, ki se utapljajo...

EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Prvo cepivo za čebele na svetu: je res tako prelomno?

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti

Javni poziv naslavlja temo povezovanja sodobne oblikovalske produkcije z bogato kulturno dediščino rokodelstva in obrti. V sklopu medinstitucionalne razstave Trienale rokodelstva...

Slovenija3 tedni nazaj

Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Koliko bo zamenjava občinskega vodstva vplivala na kulturni center v Izoli?

V Izoli so znova predstavili na natečaju izbrane rešitve za arhitekturno zasnovo tamkajšnjega Istrskega kulturnega centra. Za uresničitev projekta, ki...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Znova neuspešen razpis za gradnjo zunanjega amfiteatra v Novi Gorici

V Novi Gorici še vedno upajo, da bo do leta 2025, ko bo Nova Gorica postala Evropska prestolnica kulture, ob...

ZELENA ENERGIJA1 mesec nazaj

Katere evropske države prevladujejo na področju sončne energije?

Ste se spraševali, katere evropske države so na čelu prodora sončne energije? Kdo je v ospredju in kdo zaostaja? Imajo...

POPULARNO