EKOLOGIJA
Prvo cepivo za čebele na svetu: je res tako prelomno?

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi, ki ji pogovorno rečejo kar čebelja kuga. Ameriške oblasti so začetek januarja prvo cepivo na svetu za medonosne čebele tudi odobrile, kar je vzbudilo upanje med čebelarji. Tuji mediji so o odkritju poročali kot o pomembnem preboju. Za kakšno odkritje gre in ali je navdušenje upravičeno?
Za kakšno bolezen pravzaprav gre in kakšna grožnja za čebele, tudi pri nas, je ta bolezen? Kot pojasnjuje Janko Božič z oddelka za biologijo ljubljanske biotehniške fakultete, tej bolezni pri nas pravimo huda gniloba čebelje zalege, ki jo povzroča bakterija Paenibacillus larvae. Če se odkrijejo klinični znaki bolezni, je treba družino uničiti, hkrati pa se vzpostavi kužni krog v obsegu treh kilometrov, ki preprečuje premikanje čebel. Kot izpostavlja, je bolj kot uničenje nekaj družin lahko večja gospodarska škoda zaradi omejevanja premikov čebel, s temeljitim preventivnim ukrepanjem pa se lahko pojavnost in obseg okužb relativno uspešno omeji: “Čebelarji se te bolezni bojimo, ker v primeru pojava moramo uničiti obolele čebelje družine. Zato ji tudi še vedno pogovorno rečemo čebelja kuga.”

Kako to cepivo deluje?
Zgodba o cepivu sega sicer že v letu 2015, ko so na Finskem dokazali možnost prenosa imunosti s pomočjo matice na njene potomke, v letošnji objavi pa so z ustrezno opravljenim testiranjem dejansko preverjali možnost uporabe pripravka bakterina za izboljšanje imunskega odgovora potomk matice, pove Božič. Kot razlago so v začetnih raziskavah ugotovili, da lahko okužba matice z določenim povzročiteljem bolezni, ki ne povzroči njene smrti, prenese odpornost na potomce. V nadaljevanju so ugotovili, da se lahko podobno zgodi tudi s pomočjo onesposobljenih mikroorganizmov za razmnoževanje. V konkretnem primeru so za testiranje uporabili tako, lahko bi rekli tudi mrtvo, kulturo povzročitelja hude gnilobe v obliki pripravka, poimenovanega AFB-bacterin, poslovenjeno bi lahko bilo tudi AHG-bakterin (bakterin ameriške hude gnilobe). Vključeno podjetje v raziskavo ga pripravlja po patentiranem postopku: “Pripravek dajo v pogačo, ki jo običajno dodamo v matičnici za dodajanje matic skupaj z nekaj čebelami spremljevalkami. Preden se matica pridruži družini, se nahrani s pripravkom v hrani v matičnici.”

Dokazali so, da se lahko del pripravka vključi tudi v jajčeca v procesu vključevanja rumenjaka matice. Iz poskusnih družin s takimi maticami so testirali dovzetnost čebeljih ličink za okužbo s hudi gnilobo in dokazali, da je bistveno manjša pri tretiranih maticah s pripravkom AHG-bakterin kot pri placebu. Prvo testiranje je bilo 18 dni po dodajanju matice, drugo pa še po dodatnih 19 dneh in je pokazalo primerljivo učinkovitost, razloži. Kot dodaja Božič, je vprašanje, kakšen bi bil učinek po pol leta in v naslednjem letu: “Pričakovati je, da se učinek s časom manjša, saj gre za redčenje dejavnika, ki pripravi organizem na dejanskega patogena. Žuželčja imunost ne vključuje ojačevalnih mehanizmov in kopiranja protiteles, kot to poznamo pri sesalcih, vseeno pa so sposobne prilagoditi mehanizme za onesposobitev povzročiteljev bolezni in jih tudi do neke mere uspešno omejiti, da ne pride takoj do pojava bolezenskega stanja.”

Kakšne rezultate se pričakuje po uporabi tega cepiva?
Kot glede na dosedanje ugotovitve predvideva Božič, je realno, da se zmanjša možnost razvoja bolezenskih znakov v primeru obstoja spor AHG, a to ne pomeni, da lahko opustimo preventivne ukrepe za možnost razvoja bolezni, ki jih že sedaj priporoča stroka, opozarja. Na vprašanje, ali se bo to cepivo uporabljalo tudi v Evropi oziroma Sloveniji, ne more odgovoriti z gotovostjo: “Morda. Če, potem z nekaj zamika glede na ZDA. Bojim pa, da bo cena visoka in verjetno odvrnila čebelarje ob poznavanju tehnik, ki večinoma kar dobro zagotavljajo omejevanje pojavljanja AHG. Žal pa se teh ukrepov ne poslužujejo vsi čebelarji. S cepivom ne bo mogoče zatreti te bolezni tako zaradi narave povzročitelja kot tudi delovanja imunskega sistema čebele, lahko bi se le zmanjšala pojavnost kliničnih znakov.”
Kdaj pa bi lahko začeli z uporabo?
Kot pravi Božič, poskusno morda kmalu v okviru veterinarske službe, a v čebelarski praksi precej manj verjetno. Če se bo izkazalo, da je lahko učinkovitost v praksi boljša, kot kažejo trenutni rezultati, je nekaj možnosti, ocenjuje. Ali so kakšni pomisleki za uporabo cepiva? Kot odgovarja Božič, predvsem bojazen, da bi čebelar preveč zaupal cepivu in zanemaril nujne ukrepe, ki bistveno pripomorejo k možnosti pojava bolezni, pa ne samo hude gnilobe čebelje zalege, ampak tudi drugih obolenj. Aktivacija obrambnih sistemov pomeni tudi strošek za organizem. To morda pomeni skrajšanje življenjske dobe pri sicer neogroženih maticah in čebeljih družinah: “Morda bi bila uporaba smiselna le tam, kjer bi se pojavljanje spor oziroma povzročiteljev obolenj ugotovilo v določenem obsegu, ki sicer še ne sproža pojava kliničnih znakov. A kot sem že poudaril, obvezno še z vsemi priporočenimi ukrepi.”
Bi lahko to tehnologijo uporabili tudi za razvoj cepiv proti drugim boleznim?
Kot meni Božič, je to še najbolj zanimivo: “Morda bi se dalo zatreti delovanje najbolj pogostih virusov, ki se prenašajo z zajedavcem varojo. To se mi zdi verjetno, težje pa na ta način se boriti proti varoji. Zanjo so v igri drugačni mehanizmi, morda tudi s pomočjo kakih virusov. Kot dodaja, vesti precej napihujejo, kaj vse bo cepivo omogočilo: “Konkretno odkritje ne kaj dosti, a upati je, da bo nadaljnji razvoj dal več podobnih orodij, a njihovo uporabo ne bi smeli dovoliti vse na počez, ampak le ob določenih prepoznanih stanjih v čebelji družini. Brez uporabe sodobne diagnostike je uporaba takih sredstev prevelika potrata.”
EKOLOGIJA
Krvavški vodovod po dolgih letih znova uradno v uporabi

Krvavški vodovod je vendarle v uporabi. Skrbel bo za skoraj 30.000 prebivalcev in 15.000 zaposlenih. Vreden je 15 milijonov evrov, od tega sta polovico prispevala država in EU, preostalo pa lokalne skupnosti.
Župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan sta včeraj uporabi uradno predala nov krvavški vodovod. Slovesnost se je odvila pred sodobno vodarno za pripravo pitne vode pod Krvavcem, zgrajeno v sklopu kohezijskega projekta Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 1. sklop. Projekt je velikega pomena, saj prinaša v sodelujočih petih občinah zanesljivo oskrbo s pitno vodo za skoraj 30.000 prebivalcev ter 15.000 prebivalcev, ki delajo v gospodarstvu. Vrednost naložbe, ki jo poleg občin sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada, znaša skupaj okrog 15 milijonov evrov.
V sklopu kohezijskega projekta Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 1. sklop so uredili novo vodovodno zajetje pod Krvavcem in zgradili več kot 24 kilometrov cevovodov, sodobno vodarno za pripravo pitne vode z mehanskim čiščenjem, vodohran Taber z velikostjo 900 kubičnih metrov in 10 vodovodnih vozlišč.

Projekt prinaša zanesljivo oskrbo s pitno vodo za skoraj 30.000 prebivalcev občin Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Šenčur, Vodice in deloma tudi Kranj ter za 15.000 zaposlenih na območju omenjenih petih občin. Z novim vodovodnim omrežjem in sodobnim sistemom za čiščenje vode bo zanesljivost oskrbe z vodo večja, kakovost vode pa boljša.
Čebulj: Občani si lahko natočijo kakovostno pitno vodo
Kot je povedal Čebulj, se je po 20 letih uresničila želja, da si občani lahko natočijo kakovostno pitno vodo. Prva odločitev sodelujočih občin, da s skupnimi močmi zgradijo novo infrastrukturo za vodooskrbo, je bila sprejeta že pred 15 leti, leta 2009 pa je bil podpisan tudi medobčinski sporazum za projekt.
Pripravljena je bila projektna dokumentacija, vendar jim na treh razpisih v letih 2012 in 2013 ni uspelo dobiti izvajalca, ki bi ponudil ustrezno ceno. Najnižja ponudba je namreč znašala 17 milijonov evrov. Nato so občine v dogovoru z okoljskim ministrstvom projekt racionalizirale in šle v novo projektiranje.
Leta 2019 je bil izveden javni razpis, pri katerem se je znova zapletlo, vendar so na začetku leta 2020 vendarle lahko podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem Gorenjsko gradbeno družbo. Sredi leta 2020 so stekla dela, ki bi morala biti končana v 650 dneh, vendar se je zaradi pandemije in težav z zemljišči izvedba podaljšala na kar 1040 dni.

Občine so se sprle, razlike še niso zglajene
Projekt pa ni bil zahteven le zaradi zapletov pri pripravi dokumentacije, javnih razpisih in pridobivanju zemljišč, temveč se je zapletlo tudi s financiranjem, pri katerem je nastal spor med občinami. “Ne glede na vse težave smo nadaljevali, da se krvavški vodovod vendarle realizira,” je izpostavil Čebulj.
Novi vodovodni sistem je februarja dobil uporabno dovoljenje in je zdaj v poskusnem obratovanju. Ni pa projekt še povsem dokončan, potrebnega bo še nekaj strokovnega dela. Prav tako bo treba počrpati še del evropskih sredstev in najti dodatnih 600.000 evrov, za kolikor se je projekt v teku izvedbe podražil. Pri tem Čebulj računa na pomoč ministrstva.
Minister Brežan verjame, da bodo težave in malenkosti, ki še ostajajo v povezavi s tem projektom, znali rešiti z dialogom in ne bo potrebe po sodni poti. Z mediacijo se bo zdaj, kot kaže, rešil tudi spor o financiranju med občinama Cerklje in Šenčur. Kot je povedal šenčurski župan Ciril Kozjek, sta oba s Čebuljem stopila korak nazaj in našla skupno rešitev, ki bo tudi z vidika računovodskih izkazov zadovoljiva za obe občini. Dogovor bosta na sodišču podpisala v ponedeljek.
Brežan: Vodooskrba je rdeča nit kohezijske politike
Brežan je izpostavil, da številni zapleti pri izvedbi kažejo na to, kako kompleksni in težki so ti projekti. “Ko pridemo na odprtje, se tistim, ki v projekt niso bili vključeni, zdijo stvari samoumevne, vendar pa vsi, ki se s projektom ukvarjajo, vedo, koliko ovir je treba preskočiti na poti, da se lahko na koncu prereže trak,” je dejal.
Dodal je, da je vodooskrba rdeča nit slovenske kohezijske politike. V finančni perspektivi, ki se zaključuje, je bilo izvedenih 22 projektov voodoskrbe, za katere je bilo skupaj iz evropskega in slovenskega proračuna namenjenih 171 milijonov evrov.
Za 15 milijonov evrov vreden projekt krvavškega vodovoda sta država in EU iz kohezijskega sklada prispevala skupaj 7,2 milijona evrov. Preostala sredstva so zagotovile občine investitorke, in sicer Cerklje s 43-odstotnim deležem, Kranj z 11-odstotnim, Šenčur s 16-odstotnim ter Vodice in Komenda s po 15-odstotnim deležem.
Tudi naslednja finančna perspektiva se bo v veliki meri posvetila področju vodooskrbe, je napovedal Brežan. Kot je pojasnil, bo na voljo 92 milijonov evrov. Ključno usmeritev pa je nakazala lanska suša, tako bodo sredstva prioritetno namenjena vodooskbi slovenske Istre.
EKOLOGIJA
Pohvale vredno: 567 lokacij z javnim dostopom do pitne vode v Sloveniji

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji celo vseslovensko karto pitnikov? Letošnji svetovni dan voda so Ekologi brez meja obeležili s predstavitvijo vseslovenske karte pitnikov, ki prebivalcem in turistom nudi informacije o 567 lokacijah z javnim dostopom do pitne vode, s čimer želijo vplivati na manjšo porabo embalirane vode.
»Letošnji Svetovni dan voda je posvečen pospeševanju sprememb za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarno ureditev za vse ljudi na svetu. Dostopnost pa je tudi stvar informiranja. V Sloveniji je v večini primerov pitna voda visokokakovostna, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah,« so povedali Ekologi brez meja in dodali, da so se prav zato odločili za kartiranje vseh lokaciji v Slovenije, na katerih je omogočen dostop do pitne vode v obliki javne infrastrukture ali urejenih naravnih virov.

Na osrednjem slovenskem portalu za spodbujanje ponovne uporabe Manj je več je tako objavljena nova vseslovenska karta s kar 567 pitniki, prav vsak pa je vabljen, da v karto vnese morebitne popravke ali dodatne lokacije.
Nikjer več žejni, nikjer več plastenk
»Z objavo informacij si prizadevamo k manjši porabi embalirane vode, ki je večinoma slabše kakovosti, saj vsebuje mikroplastiko in druge kemikalije, ki prehajajo vanjo prek embalaže, izdelane iz fosilnih goriv,« še sporočajo Ekologi brez meja in pripomnijo:
»Z objavo informacij si prizadevamo k manjši porabi embalirane vode, ki je večinoma slabše kakovosti, saj vsebuje mikroplastiko in druge kemikalije, ki prehajajo vanjo prek embalaže, izdelane iz fosilnih goriv. Z manjšo porabo plastenk, ki brez kavcijskega sistema prepogosto zaidejo tudi v naše okolje, pa se posledično zmanjšuje tudi onesnaženost voda.«
EKOLOGIJA
Nameren izpust ali sabotaža? V Lendavi iz opuščene bioplinarne znova iztekel digestat

Iz bioplinarne v Trimlinih v občini Lendava je pretekli konec tedna znova iztekel digestat. Župan Lendave Janez Magyar meni, da je šlo za nameren izpust, medtem ko je oskrbnik inšpektorjem dejal, da je šlo za sabotažo.
Župan Lendave Janez Magyar si je dogajanje v nedelujoči bioplinarni konec prejšnjega tedna ogledal tudi sam. Digestat je po njegovih besedah tekel iz cisterne na sosednjo njivo, ki je v lasti bioplinarne. Ko je bila zemlja prepojena z njim, pa je začel odtekati v potok Kopica. Digestat je sicer ostanek organskih snovi iz bioplinarn, ki se lahko uporablja kot gnojilo.
Prepričan je, da gre za neodgovorno in namerno dejanje, saj digestat ni iztekal prvič. Poleg tega je bilo po njegovih besedah jasno, da je nekdo namensko odprl ventil na cisterni, da je lahko iz nje iztekala omenjena snov. “Nemogoče je, da bi se ventil odprl sam, saj se odpira tako, da ga je treba posebej dvigniti,” je dejal. Kot pravi, je “država jasno naložila, da je treba omenjene snovi odpeljati na uničenje, namesto tega pa vedno znova prihaja do takih ekscesov”.
Tovrstne izpuste na občinski upravi redno prijavljajo, policija svoje delo opravi, pridejo tudi inšpektorji za okolje, a v nadaljevanju se ne zgodi nič, opozarja župan. Kot pravi, je do zdaj že večkrat skušal priti v stik z lastnikom bioplinarne, a se ta srečanjem izogiba.
Inšpekcija: Izliva zaradi prisilnega odprtja ventila
Na inšpektoratu za okolje so navedli, da so v ponedeljek v bioplinarni opravili izredni inšpekcijski nadzor. V njem so ugotovili, da se je snov iz bioplinarne začela razlivati zaradi prisilnega odprtja in poškodovanja glavnega ventila, počene medenine in odvitih vijakov na njem.

Na vratih fermentorja je bilo poškodovano tesnilo, za katero je oskrbnik bioplinarne za inšpektorat dejal, da ga je poškodoval neznanec. “Ugotovljeno je tudi bilo, da je v soboto neznani povzročitelj izklopil transformacijsko postajo za lastno rabo. S tem, ko je bila odklopljena električna energija, avtomatsko oziroma samodejno zapiranje ventilov na fermentorjih ni delovalo,” so zapisali na inšpektoratu.
Kot pravijo, snov iz bioplinarne v času pregleda ni več iztekala, bile pa so vidne sledi izpuščanja snovi iz fermentorja bioplinarne na asfaltno površino pred njim, na bližnje kmetijsko zemljišče in navzdol po brežini potoka Kopica na južni strani bioplinarne.
V potoku Kopica je bilo mogoče opaziti tudi površinske pene. Voda v potoku je bila v delu, kjer je bilo zaznati sled izpusta, že bistra in brez vonja, so zapisali. Po navedbi oskrbnika bioplinarne za inšpektorat naj bi iz bioplinarne izteklo od 100 do 200 kubičnih metrov snovi, po navedbah Policijske uprave Murska Sobota pa od 200 do 300 kubičnih metrov.
Bioplinarna je bila nekoč last podjetja Ecos, ki je končalo v stečaju, konec 2019 pa jo je kupilo neznano podjetje Egytec Energy, ki je v 100-odstotni lasti Mohameda Fekry El-Saidyja z naslovom v Belgiji.
Do iztekanja digestata iz kompleksa bioplinarne ni prišlo prvič. Prebivalci so že večkrat protestirali zaradi neznosnega smradu, ki naj bi se širil v njeni bližini.
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Razstava ‘Figuralika’ v Cukrarni o odtujenosti človeka
-
Slovenija2 meseca nazaj
Prenovljene muzejske hiše v sečoveljskih solinah
-
Arhitektura2 tedna nazaj
Znani so dobitniki nagrad OHS AWARD 2023
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Jakopičeva nagrada v roke slikarju Stašu Kleindienstu
-
Dizajn1 mesec nazaj
Festival oblikovanja Maribor navdušil z ravznovrstnim programom
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Poslovil se je Drago Tršar, eden osrednjih slovenskih kiparjev
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Razstava grafičnih del velikega Rembrandta van Rijna že na ogled v Narodni galeriji
-
ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj
Energetska tranzicija: v obnovljive vire bo potrebno povečano vlaganje