Krvavški vodovod je vendarle v uporabi. Skrbel bo za skoraj 30.000 prebivalcev in 15.000 zaposlenih. Vreden je 15 milijonov evrov, od tega sta polovico prispevala država in EU, preostalo pa lokalne skupnosti.

Župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan sta včeraj uporabi uradno predala nov krvavški vodovod. Slovesnost se je odvila pred sodobno vodarno za pripravo pitne vode pod Krvavcem, zgrajeno v sklopu kohezijskega projekta Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 1. sklop. Projekt je velikega pomena, saj prinaša v sodelujočih petih občinah zanesljivo oskrbo s pitno vodo za skoraj 30.000 prebivalcev ter 15.000 prebivalcev, ki delajo v gospodarstvu. Vrednost naložbe, ki jo poleg občin sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada, znaša skupaj okrog 15 milijonov evrov.

V sklopu kohezijskega projekta Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 1. sklop so uredili novo vodovodno zajetje pod Krvavcem in zgradili več kot 24 kilometrov cevovodov, sodobno vodarno za pripravo pitne vode z mehanskim čiščenjem, vodohran Taber z velikostjo 900 kubičnih metrov in 10 vodovodnih vozlišč.

Projekt prinaša zanesljivo oskrbo s pitno vodo za skoraj 30.000 prebivalcev občin Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Šenčur, Vodice in deloma tudi Kranj ter za 15.000 zaposlenih na območju omenjenih petih občin. Z novim vodovodnim omrežjem in sodobnim sistemom za čiščenje vode bo zanesljivost oskrbe z vodo večja, kakovost vode pa boljša.

Čebulj: Občani si lahko natočijo kakovostno pitno vodo

Kot je povedal Čebulj, se je po 20 letih uresničila želja, da si občani lahko natočijo kakovostno pitno vodo. Prva odločitev sodelujočih občin, da s skupnimi močmi zgradijo novo infrastrukturo za vodooskrbo, je bila sprejeta že pred 15 leti, leta 2009 pa je bil podpisan tudi medobčinski sporazum za projekt.

Pripravljena je bila projektna dokumentacija, vendar jim na treh razpisih v letih 2012 in 2013 ni uspelo dobiti izvajalca, ki bi ponudil ustrezno ceno. Najnižja ponudba je namreč znašala 17 milijonov evrov. Nato so občine v dogovoru z okoljskim ministrstvom projekt racionalizirale in šle v novo projektiranje.

Leta 2019 je bil izveden javni razpis, pri katerem se je znova zapletlo, vendar so na začetku leta 2020 vendarle lahko podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem Gorenjsko gradbeno družbo. Sredi leta 2020 so stekla dela, ki bi morala biti končana v 650 dneh, vendar se je zaradi pandemije in težav z zemljišči izvedba podaljšala na kar 1040 dni.

Občine so se sprle, razlike še niso zglajene

Projekt pa ni bil zahteven le zaradi zapletov pri pripravi dokumentacije, javnih razpisih in pridobivanju zemljišč, temveč se je zapletlo tudi s financiranjem, pri katerem je nastal spor med občinami. “Ne glede na vse težave smo nadaljevali, da se krvavški vodovod vendarle realizira,” je izpostavil Čebulj.

Novi vodovodni sistem je februarja dobil uporabno dovoljenje in je zdaj v poskusnem obratovanju. Ni pa projekt še povsem dokončan, potrebnega bo še nekaj strokovnega dela. Prav tako bo treba počrpati še del evropskih sredstev in najti dodatnih 600.000 evrov, za kolikor se je projekt v teku izvedbe podražil. Pri tem Čebulj računa na pomoč ministrstva.

Minister Brežan verjame, da bodo težave in malenkosti, ki še ostajajo v povezavi s tem projektom, znali rešiti z dialogom in ne bo potrebe po sodni poti. Z mediacijo se bo zdaj, kot kaže, rešil tudi spor o financiranju med občinama Cerklje in Šenčur. Kot je povedal šenčurski župan Ciril Kozjek, sta oba s Čebuljem stopila korak nazaj in našla skupno rešitev, ki bo tudi z vidika računovodskih izkazov zadovoljiva za obe občini. Dogovor bosta na sodišču podpisala v ponedeljek.

Brežan: Vodooskrba je rdeča nit kohezijske politike

Brežan je izpostavil, da številni zapleti pri izvedbi kažejo na to, kako kompleksni in težki so ti projekti. “Ko pridemo na odprtje, se tistim, ki v projekt niso bili vključeni, zdijo stvari samoumevne, vendar pa vsi, ki se s projektom ukvarjajo, vedo, koliko ovir je treba preskočiti na poti, da se lahko na koncu prereže trak,” je dejal.

Dodal je, da je vodooskrba rdeča nit slovenske kohezijske politike. V finančni perspektivi, ki se zaključuje, je bilo izvedenih 22 projektov voodoskrbe, za katere je bilo skupaj iz evropskega in slovenskega proračuna namenjenih 171 milijonov evrov.

Za 15 milijonov evrov vreden projekt krvavškega vodovoda sta država in EU iz kohezijskega sklada prispevala skupaj 7,2 milijona evrov. Preostala sredstva so zagotovile občine investitorke, in sicer Cerklje s 43-odstotnim deležem, Kranj z 11-odstotnim, Šenčur s 16-odstotnim ter Vodice in Komenda s po 15-odstotnim deležem.

Tudi naslednja finančna perspektiva se bo v veliki meri posvetila področju vodooskrbe, je napovedal Brežan. Kot je pojasnil, bo na voljo 92 milijonov evrov. Ključno usmeritev pa je nakazala lanska suša, tako bodo sredstva prioritetno namenjena vodooskbi slovenske Istre.

Ste vedeli, da imamo v Sloveniji celo vseslovensko karto pitnikov? Letošnji svetovni dan voda so Ekologi brez meja obeležili s predstavitvijo vseslovenske karte pitnikov, ki prebivalcem in turistom nudi informacije o 567 lokacijah z javnim dostopom do pitne vode, s čimer želijo vplivati na manjšo porabo embalirane vode.

»Letošnji Svetovni dan voda je posvečen pospeševanju sprememb za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarno ureditev za vse ljudi na svetu. Dostopnost pa je tudi stvar informiranja. V Sloveniji je v večini primerov pitna voda visokokakovostna, marsikdo, predvsem tuji obiskovalci, pa še vedno raje posegajo po plastenkah,« so povedali Ekologi brez meja in dodali, da so se prav zato odločili za kartiranje vseh lokaciji v Slovenije, na katerih je omogočen dostop do pitne vode v obliki javne infrastrukture ali urejenih naravnih virov.

Na osrednjem slovenskem portalu za spodbujanje ponovne uporabe Manj je več je tako objavljena nova vseslovenska karta s kar 567 pitniki, prav vsak pa je vabljen, da v karto vnese morebitne popravke ali dodatne lokacije.

Nikjer več žejni, nikjer več plastenk

»Z objavo informacij si prizadevamo k manjši porabi embalirane vode, ki je večinoma slabše kakovosti, saj vsebuje mikroplastiko in druge kemikalije, ki prehajajo vanjo prek embalaže, izdelane iz fosilnih goriv,« še sporočajo Ekologi brez meja in pripomnijo:

»Z objavo informacij si prizadevamo k manjši porabi embalirane vode, ki je večinoma slabše kakovosti, saj vsebuje mikroplastiko in druge kemikalije, ki prehajajo vanjo prek embalaže, izdelane iz fosilnih goriv. Z manjšo porabo plastenk, ki brez kavcijskega sistema prepogosto zaidejo tudi v naše okolje, pa se posledično zmanjšuje tudi onesnaženost voda.«

Iz bioplinarne v Trimlinih v občini Lendava je pretekli konec tedna znova iztekel digestat. Župan Lendave Janez Magyar meni, da je šlo za nameren izpust, medtem ko je oskrbnik inšpektorjem dejal, da je šlo za sabotažo.

Župan Lendave Janez Magyar si je dogajanje v nedelujoči bioplinarni konec prejšnjega tedna ogledal tudi sam. Digestat je po njegovih besedah tekel iz cisterne na sosednjo njivo, ki je v lasti bioplinarne. Ko je bila zemlja prepojena z njim, pa je začel odtekati v potok Kopica. Digestat je sicer ostanek organskih snovi iz bioplinarn, ki se lahko uporablja kot gnojilo.

Prepričan je, da gre za neodgovorno in namerno dejanje, saj digestat ni iztekal prvič. Poleg tega je bilo po njegovih besedah jasno, da je nekdo namensko odprl ventil na cisterni, da je lahko iz nje iztekala omenjena snov. “Nemogoče je, da bi se ventil odprl sam, saj se odpira tako, da ga je treba posebej dvigniti,” je dejal. Kot pravi, je “država jasno naložila, da je treba omenjene snovi odpeljati na uničenje, namesto tega pa vedno znova prihaja do takih ekscesov”.

Tovrstne izpuste na občinski upravi redno prijavljajo, policija svoje delo opravi, pridejo tudi inšpektorji za okolje, a v nadaljevanju se ne zgodi nič, opozarja župan. Kot pravi, je do zdaj že večkrat skušal priti v stik z lastnikom bioplinarne, a se ta srečanjem izogiba.

Inšpekcija: Izliva zaradi prisilnega odprtja ventila

Na inšpektoratu za okolje so navedli, da so v ponedeljek v bioplinarni opravili izredni inšpekcijski nadzor. V njem so ugotovili, da se je snov iz bioplinarne začela razlivati zaradi prisilnega odprtja in poškodovanja glavnega ventila, počene medenine in odvitih vijakov na njem.

Na vratih fermentorja je bilo poškodovano tesnilo, za katero je oskrbnik bioplinarne za inšpektorat dejal, da ga je poškodoval neznanec. “Ugotovljeno je tudi bilo, da je v soboto neznani povzročitelj izklopil transformacijsko postajo za lastno rabo. S tem, ko je bila odklopljena električna energija, avtomatsko oziroma samodejno zapiranje ventilov na fermentorjih ni delovalo,” so zapisali na inšpektoratu.

Kot pravijo, snov iz bioplinarne v času pregleda ni več iztekala, bile pa so vidne sledi izpuščanja snovi iz fermentorja bioplinarne na asfaltno površino pred njim, na bližnje kmetijsko zemljišče in navzdol po brežini potoka Kopica na južni strani bioplinarne.

V potoku Kopica je bilo mogoče opaziti tudi površinske pene. Voda v potoku je bila v delu, kjer je bilo zaznati sled izpusta, že bistra in brez vonja, so zapisali. Po navedbi oskrbnika bioplinarne za inšpektorat naj bi iz bioplinarne izteklo od 100 do 200 kubičnih metrov snovi, po navedbah Policijske uprave Murska Sobota pa od 200 do 300 kubičnih metrov.

Bioplinarna je bila nekoč last podjetja Ecos, ki je končalo v stečaju, konec 2019 pa jo je kupilo neznano podjetje Egytec Energy, ki je v 100-odstotni lasti Mohameda Fekry El-Saidyja z naslovom v Belgiji.

Do iztekanja digestata iz kompleksa bioplinarne ni prišlo prvič. Prebivalci so že večkrat protestirali zaradi neznosnega smradu, ki naj bi se širil v njeni bližini.