Materiali
Bi čebele lahko našle nov dom tudi v opekah?

Vse čebele ne živijo v panjih, pa vendar so za prihodnost kmetijstva in naše hrane prav tako pomembne. Bi lahko za samotarske čebele poskrbeli s posebnimi opekami?
Britansko podjetje Green and Blue, ki se ukvarja s trajnostnim dizajnom, je prav z mislijo na čebele zasnovalo posebne opeke, imenovane Bee blocks oziroma Bee bricks, ki z luknjami različnih velikosti opraševalkam omogočijo, da v njih najdejo svoj novi domek.
Čebele samotarke še bolj pridne delavke kot medonosne
Opraševalci po svetu namreč živijo različno in čeprav v Sloveniji gotovo najbolj poznamo čebele, ki živijo v panjih s tradicionalnimi poslikanimi panjskimi končnicami, pa to niso edine čebele. Številne vrste čebel so namreč samotarske, te pa zaradi posegov v okolje in podnebnih sprememb vse težje najdejo svoj prostor pod soncem. Majhen doprinos, kot je ena sama premišljeno oblikovana opeka z luknjami, lahko tako v naši okolici pomeni veliko spremembo tako za samotarske čebele, ki bodo dobile nov dom, kot za naš vrt, ki bo spet poln opraševalk.

Res je, da samotarske čebele niso medonosne, a so zato toliko bolj dejavne v opraševanju, saj lahko ena samotarska čebela opraši toliko cvetov kot 120 medonosnih čebel skupaj, kar pomeni, da je naložba v Beeblock zagotovo naložba v prihodnost.
Čebelji hotel ali raje kar opeka
Uspešna strategija je sicer tudi doma izdelan ali v trgovini kupljen hotel za žuželke, ki ga ustvarimo z nalaganjem naravnih materialov različnih oblik in debelin, s katerimi oblikujemo luknje različnih velikosti, te pa nato omogočijo žuželkam različnih vrst, da v hotelu najdejo svoje zavetje. Če vaš hotel ni dobil gostov ali se vam s tem ne ljubi ukvarjati, je inovacija kot je Beebrick ali Beeblock zagotovo dobra rešitev, pri čemer ni potrebno, da jo dejansko zazidate v stavbo, ampak jo lahko tudi kar tako postavite v bližino hiše.
https://www.facebook.com/GreenandBlueUK/photos/a.200884132164/10159692692377165/?type=3
Votle opeke z luknjami za čebelje domove je razvilo britansko oblikovalsko podjetje Green and Blue, ki je tovrstno inovacijo posvetilo kar 267 vrstam čebel samotark, ki živijo na otoku. Ob tem so v podjetju nedavno dosegli tudi, da bodo morale v mestu Brighton vse nove stavbe pri gradnji obvezno uporabiti tudi nekaj »čebeljih« opek, s čimer se bodo v mesto opraševalke znova naselile. Kljub luknjam v opekah tudi z gradbeniške perspektive ni strahu, saj so opeke prestale vse potrebne preizkuse …
Če se za kaj podobnega odločite tudi sami, pa nikar ne pozabite, da ni dovolj le, da čebelam omogočimo dom, saj moramo v bližini poskrbeti tudi za ustrezno ozelenitev. Tako bo naravni okoljski krog sklenjen, naše bivalno okolje pa bo zagotovo bolj prijetno in trajnostno.

Materiali
150 let barvitih zgodb: JUB v praznovanju častitljivega jubileja

Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875.
JUB, ki je v Sloveniji prepoznan kot najstarejši proizvajalec zidnih barv, letos praznuje častitljiv jubilej – 150 let delovanja. To obletnico bo kot pomemben mejnik zgodovine in tradicije v letu 2025 zaznamoval s praznovanjem, ki bo potekalo pod krovnim sloganom “150 let barvitih zgodb”, pa tudi z dobrodelnimi aktivnostmi, ki jih bo Skupina JUB izvajala na večjih trgih, kjer posluje. JUB s svojo usmeritvijo v prihodnost in z najprepoznavnejšimi blagovnimi znamkami še naprej ostaja pionir na področju okolju prijaznih izdelkov in rešitev. Generacijam svojih kupcev bo še naprej zagotavljal kar najboljšo uporabniško izkušnjo pri ustvarjanju barvitih in sodobnih energijsko varčnih bivanjskih prostorov, pri tem pa prizadevno uresničeval tudi svojo družbeno odgovornost in ponujal humanitarno podporo najbolj ranljivim skupinam.
Prisoten na številnih trgih
JUB je kot sodobno in mednarodno uveljavljeno slovensko podjetje s svojimi močnimi lastnimi blagovnimi znamkami prisoten na več kot tridesetih evropskih in drugih tržiščih, kjer uspešno trži svoje inovativne izdelke in trajnostne sistemske rešitve v dejavnosti gradbeništva. Skupina JUB, ki danes združuje več kot 800 zaposlenih iz desetih držav, na tujih trgih ustvari več kot 75 odstotkov letnih prihodkov, svoj vodilni položaj pa krepi zlasti v srednji in vzhodni Evropi. S svojimi dekorativnimi barvami in premazi ter ponudbo kakovostnih fasadnih sistemov uspešno deluje na trgih v Sloveniji, Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Kosovu, v Severni Makedoniji, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem ter v Romuniji, Angliji, Italiji, Nemčiji, Grčiji in na drugih trgih. Z močno zavezanostjo h kakovosti, trajnosti in inovacijam JUB z blagovnimi znamkami JUPOL, JUBIZOL, HYDROSOL in JUBHome krepi partnerstvo tudi s profesionalnimi izvajalci tako na domačem kot na tradicionalnih trgih sosednjih držav.


“Začetki družbe JUB s proizvodnjo mineralnih barv segajo v leto 1875, s tako dolgo tradicijo pa se pri nas lahko pohvalijo le redka podjetja,” poudarja mag. Sašo Kokalj, predsednik uprave družbe JUB. “Naša zgodba je zgodba o kakovosti, inovacijah in povezovanju. Ob 150. obletnici se zato ne spominjamo le preteklih dosežkov, temveč predvsem gradimo prihodnost. S svojimi izdelki, strokovnostjo in trajnostnimi pobudami želimo soustvarjati lepši, bolj barvit in trajnosten svet, zato si prizadevamo, da bomo v duhu tega poslanstva skupaj z našimi uporabniki, partnerji, dobavitelji in zaposlenimi obeležili tudi ta častitljivi jubilej.”
Dobrodelnost in okoljska ozaveščenost
V sklopu praznovanja obletnice bo JUB v letošnjem letu pripravil še 150 dobrodelnih ter okoljsko ozaveščevalnih akcij. Prve bodo povezane z donacijami barv za javne ustanove, kot so vrtci, šole in bolnišnice, ter sodelovanjem zaposlenih pri prostovoljnih akcijah barvanja objektov za izboljšanje bivalnega okolja najbolj ranljivih skupin, ekološko ozaveščenost pa bodo povezali z varovanjem voda oziroma čiščenjem okolice vodotokov. Poleg omenjenih prazničnih aktivnosti bo JUB skozi vse leto izvajal še številne produktne in prodajne pobude, ki bodo JUB-ove zveste kupce še dodatno vabile k skupnemu praznovanju jubilejne 150-letnice.
Materiali
Zakaj odlašamo, ko je čas za menjavo dotrajanih stvari?

Raziskava kaže, da Evropejci ne radi zamenjamo stare stvari z novimi
Največ je takšnih, ki odlašajo
Raziskava, ki so jo izvedli v šestih evropskih državah srednje in vzhodne Evrope, je preverjala, zakaj ljudje odlašajo pri zamenjavi starih stvari z novimi in kakšne so njihove navade, povezane s tem. Pri tem so upoštevali vse od sentimentalnih predmetov do bolj uporabnih, kot so vrata in okna, ki izjemno vplivajo na energetsko učinkovitost. Ugotovitve kažejo, da anketiranci večinoma odlašajo z zamenjavo. Največ takšnih je v Romuniji (88 %), sledijo jim Poljaki (82 %), Madžari (81 %), Hrvati (77 %), Čehi (68 %) in Srbi (65 %).
Zakaj odlašajo in čemu dajejo prednost?
Raziskava kaže, da so finančni dejavniki in čustvena navezanost na stare stvari glavni razlogi za odlašanje pri zamenjavi starih stvari za nove. Finančne skrbi so glavni dejavnik v Srbiji (67 %) in na Madžarskem (64 %), medtem ko je čustvena navezanost na starejše predmete še posebej močna na Hrvaškem (36 %) in Poljskem (35 %).
Ko so anketirance vprašali, katere predmete v svojem domu bi prej zamenjali, so izpostavili naprave, kot so pralni in pomivalni stroji. Te bi zamenjali prej kot recimo okna ali vrata. V Srbiji, na Češkem, Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem so bili na vrhu lestvice gospodinjski aparati, saj je kar 63 % vprašanih navedlo, da bi jih zamenjali najprej. Kljub temu Romuni (22 %) v ospredje postavljajo vrata, takoj za tem pa sledijo gospodinjski aparati (17 %).

Na Hrvaškem, dokler ni popolnoma dotrajano, Madžari proaktivni
Raziskava je razkrila tudi razlike v odnosu do menjave vrat in oken. Na Hrvaškem 62 % vprašanih ohranja obstoječa vrata in okna, dokler niso popolnoma dotrajana. Nasprotno pa 48 % madžarskih anketirancev pravi, da so izjemno proaktivni pri zamenjavi vrat in oken, saj se tako želijo izogniti težavam v prihodnosti. Kljub tem razlikam so vse anketirane države poudarile, da sta varčevanje z energijo in potreba po preprečevanju morebitne škode ključna motivatorja za izboljšave doma.
Kdaj bi spremenili svoj prednostni seznam?
Raziskava skupine Velux je pokazala tudi pomembno morebitno spremembo. Če bi bili prihranki energije jasneje vidni in bolje predstavljeni, bi veliko ljudi svoj prednostni seznam spremenilo. Če bi zamenjava vrat in oken prinesla do 20-odstotni prihranek pri stroških ogrevanja, bi veliko anketirancev razmislilo o tem, da bi vrata in okna zamenjali prej kot druge naprave. Na Madžarskem bi na primer 50 % vprašanih dalo prednost vratom in 38 % oknom, medtem ko so podobne premike opazili na Hrvaškem in Poljskem. V Srbiji bi okna (60 %) in vrata (57 %) prav tako postala ključna prednostna naloga.

Z energijsko učinkovito prenovo vseh stanovanjskih stavb v Evropi bi lahko namreč prihranili do 44 % energije za ogrevanje prostorov in s tem izboljšali tudi ugodje bivanja ter zdravje uporabnikov, kot na primer zdravje dihal. Gospodinjstvo lahko prihrani do 400 EUR letno na račun celovite prenove doma.
V Sloveniji je sicer ena oseba od treh izpostavljena nevarnostim povezanim s klimo v zaprtih prostorih, kot sta vlaga in plesen, prekomeren hrup, mraz ali pomanjkanje dnevne svetlobe. Menjava oken z novimi, energijsko učinkovitejšimi, vzporedno z ostalimi ukrepi obnove, zmanjša stroške ogrevanja in hlajenja stavbe ter pripomore k zdravju uporabnikov.
Dizajn
Nagrada Red Dot za Geberit AquaClean Alba

Nova straniščna školjka Geberit AquaClean Alba je žirijo nagrade Red Dot Award 2024 navdušila s svojim inovativnim, elegantnim in prijetno preprostim dizajnom ter izjemno funkcionalnostjo. Kljub najsodobnejšim tehnologijam tuš WC-ja ohranja brezčasen videz običajnega stranišča in se popolnoma zlije z vsako kopalnico.
S svojo nevsiljivo estetiko postavlja nove standarde na področju toaletne higiene tako, da izstopa brez vpadljivosti. Edinstvena kombinacija napredne tehnologije, kot sta patentirana tehnologija prhe WhirlSpray in posebej tiha tehnologija TurboFlush, naredi Geberit AquaClean Alba izjemen izdelek. Prejetje te prestižne nagrade poudarja kakovost in uspeh Geberita kot vodilnega ponudnika sanitarne tehnologije.
RED DOT je nagrada, ki jo podeljujejo že 67 let in velja za najbolj iskan mednarodni znak kakovosti oblikovanja. Letošnja podelitev nagrad bo 28. oktobra v Berlinu.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Šolski kompleks San Giusto: prostor za inkluzijo in dostopnost
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Beneški bienale 2025: “Inteligenca. Naravno. Umetno. Kolektivno.”
-
DOGODKI2 meseca nazaj
Slovesna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici
-
ZANIMIVOSTI2 meseca nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Bo v Ljubljani zrasla futuristična 100-metrska stolpnica?
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Koper dobiva novo kulturno središče: Začetek obnove zgodovinske stavbe Libertas
-
OKOLJE2 meseca nazaj
Po pozivih okoljevarstvenikov je Zavod GO! 2025 odločno zanikal sodelovanje s podjetjem Alpacem
-
DOGODKI2 meseca nazaj
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja