V ljubljanskem hotelu Mons so v organizaciji Slovenskega društva za zaščito voda (SDZV) potekali 32. Vodni dnevi, osrednje strokovno srečanje, namenjeno aktualnim izzivom upravljanja voda. Letošnji posvet je v ospredje postavil vprašanje vodne odpornosti kot enega ključnih razvojnih in prostorskih izzivov sodobne družbe.

Pojem odpornosti je bil predstavljen kot celovit, sistemski koncept, ki presega zgolj tehnične vidike. Vključuje upravljanje tveganj, varstvo naravnih virov, prostorsko načrtovanje, prehransko varnost, energetiko in finančne mehanizme. Dogodka se je udeležilo več kot 130 predstavnikov akademske sfere, raziskovalnih institucij, državnih organov, lokalnih skupnosti, komunalnih podjetij, industrije, energetike in finančnega sektorja.

Strokovni del je odprla predsednica SDZV dr. Marjetka Levstek, uvodni nagovor pa je imel minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Ob zaključku so udeleženci obeležili tudi svetovni dan voda, ki ga vsako leto zaznamujemo 22. marca.

V razpravah je bilo izpostavljeno, da Evropa zaradi hitrejšega segrevanja od svetovnega povprečja že danes občuti posledice podnebnih sprememb v obliki suš, poplav in požarov. Vodni viri so pod vse večjim pritiskom zaradi onesnaževanja, prekomerne rabe in degradacije ekosistemov. Podatki kažejo, da je bilo leta 2021 v dobrem ekološkem stanju le 39,5 % površinskih voda EU, v dobrem kemijskem stanju pa zgolj 26,8 %.

Poseben poudarek je bil namenjen učinkoviti rabi vode. Kmetijstvo predstavlja več kot polovico porabe vode v EU, energetika približno 17 %, delež ponovne uporabe vode pa ostaja zelo nizek. Ključni izzivi vključujejo zmanjševanje izgub v vodovodnih sistemih, spodbujanje ponovne rabe vode ter uvajanje trajnostnih praks v vseh sektorjih.

V tem kontekstu je bila predstavljena Evropska strategija za odpornost v zvezi z vodo, sprejeta junija 2025. Strategija temelji na petih ključnih ciljih: zagotavljanje vodne varnosti, učinkovitejša raba vode, varstvo ekosistemov, prilagajanje podnebnim spremembam ter spodbujanje inovacij in digitalizacije. Vključuje več kot 50 konkretnih ukrepov, med drugim izboljšano spremljanje stanja voda, zmanjševanje onesnaževanja, krepitev čezmejnega sodelovanja ter financiranje trajnostnih projektov.

Dolgoročna vizija Evropske unije do leta 2050 poudarja uravnoteženo upravljanje vodnih virov, zaščito ekosistemov ter zagotavljanje dostopa do varne pitne vode in ustreznih sanitarij za vse prebivalce. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi uporabniki, ki lahko z odgovornimi izbirami prispevajo k zmanjšanju obremenitev vodnega okolja.

Strokovni forum kot prostor interdisciplinarnega dialoga

Strokovni forum je bil razdeljen v tri tematske sklope, ki so obravnavali odpornost vodnih ekosistemov, infrastrukture ter mehanizme za njeno doseganje. Dogodek je povezoval okoljski pravnik Aljoša Petek.

Minister Jože Novak je v nagovoru poudaril, da voda ni zgolj naravni vir, temveč temelj družbenega razvoja, zdravja in varnosti. Izpostavil je, da mora Slovenija kot vodnata država svoje vodne vire upravljati bolj premišljeno, povezano in odgovorno. Prihodnost vidi v učinkovitejši rabi obstoječih virov, zmanjševanju izgub, ponovni uporabi vode ter uvajanju pametnih tehnologij in podatkovnih sistemov za upravljanje.

Poudaril je tudi pomen čezmejnega sodelovanja, saj vodni sistemi presegajo administrativne meje in zahtevajo usklajeno upravljanje na ravni širših porečij.

Razumevanje odpornosti kot upravljanja tveganj

V prvem tematskem sklopu so razpravljavci izpostavili, da odpornost pomeni predvsem učinkovito upravljanje tveganj. To vključuje prepoznavanje nevarnosti, zmanjševanje ranljivosti sistemov ter uvajanje standardov, kot je SIST EN 15975 za varnost oskrbe s pitno vodo.

Poseben poudarek je bil namenjen prostorskemu načrtovanju in razvoju modro-zelene infrastrukture. Ta omogoča večjo zadrževalno sposobnost prostora, zmanjšuje poplavna tveganja ter prispeva k trajnostnemu razvoju urbanih in ruralnih območij. Odpornost tako presega zgolj protipoplavne ukrepe in vključuje tudi prehransko varnost ter ohranjanje kmetijskih zemljišč.

Krepitev odpornosti vodne infrastrukture

Drugi sklop je obravnaval infrastrukturne vidike odpornosti. Vodovodni sistemi morajo biti zasnovani z več neodvisnimi viri, rezervnimi kapacitetami in zanesljivimi energetskimi rešitvami. Kanalizacijski sistemi pa se soočajo z vse večjimi obremenitvami zaradi intenzivnih padavin.

Ključni ukrepi vključujejo ločevanje kanalizacije za padavinsko in komunalno vodo, zadrževanje padavinske vode ter jasno razdelitev odgovornosti med upravljavci, občinami in investitorji. Predstavljeni so bili tudi konkretni primeri iz prakse, ki opozarjajo na izzive financiranja, usklajevanja interesov in varovanja vodnih virov.

Strategija, financiranje in inovacije kot temelji prihodnjega razvoja

Tretji sklop je izpostavil pomen financiranja, institucionalnega sodelovanja in inovativnih rešitev. Vodna odpornost postaja tudi pomemben gospodarski in razvojni dejavnik, saj vpliva na konkurenčnost in stabilnost družbe.

Pomembno vlogo ima komunalni sektor, ki zagotavlja delovanje sistemov, ter Zbornica komunalnega gospodarstva Slovenije kot povezovalni akter med prakso in oblikovanjem politik. Posebna pozornost je bila namenjena tudi podzemnim vodam kot ključnemu viru pitne vode.

Med rešitvami so bili izpostavljeni naravi prijazni pristopi, kot so zelene strehe, ki omogočajo zadrževanje padavinske vode, zmanjšujejo obremenitve kanalizacije in prispevajo k večji odpornosti urbanega prostora. Ob tem pa se odpirajo tudi vprašanja prilagoditve obstoječih stavb ter spodbud za njihovo nadgradnjo.

Zaključek: prehod k trajnostnemu upravljanju voda

Razprave so pokazale, da je vodna odpornost kompleksen in dolgoročen proces, ki zahteva usklajeno delovanje različnih sektorjev, strok in institucij. Ključni izziv ostaja prehod k preventivnemu, prilagodljivemu in trajnostnemu upravljanju, ki bo zagotavljalo varno oskrbo z vodo, varstvo okolja ter stabilen družbeni in gospodarski razvoj.

Je reka živa?

Voda je popolna. Težko jo opišemo kot zgolj snov, saj v sebi nosi osnovo vsega življenja. Ko jo opazujemo, deluje hkrati preprosto in skrivnostno – kot premišljeno oblikovan naravni pojav.

Je brez barve, vonja in okusa, a kljub temu nosi izjemno kompleksnost. Njena navidezna preprostost skriva globoko povezanost z naravnimi procesi in življenjem samim. Prav v tej dvojnosti – med minimalizmom in kompleksnostjo – se razkriva njen edinstven značaj.

Ko dnevi postajajo krajši, temperature nižje in segrevanje močnejše, postaja vse bolj jasno, da je zimski zrak nad velikimi slovenskim mesti ne le “hladen”, ampak pogosto tudi nevaren. V Ljubljani in drugih urbanih območjih se povečajo koncentracije škodljivih delcev PM2.5 in PM10, zato se rdeči alarmi pojavljajo vse pogosteje, ki nas obveščajo, da je kakovost zraka izjemno škodljiva za zdravje. V tako imenovanih rdečih obdobjih dneva ni priporočljivo biti aktiven ali celo na prostem.

Zimski smog

Onesnaženje zraka je v hladnejšem delu leta intenzivnejše zaradi kombinacije smoga, ki nastaja zaradi ogrevanja gospodinjstev in industrije, prometa ter šibkejših nihanj zraka. V času naraščajočega onesnaženja zraka naš dom postaja vse pomembnejše zatočišče, kjer mora biti vse varno in čisto.  Onesnaženje zraka pozimi na Sloveniji ni občasna težava, temveč sistemski pojav. V zimskih mesecih, zaradi vključitve kaminov, slabše prezračevanja in pojava temperaturne inverzije, se koncentracija delcev znatno poveča. V praksi to pomeni, da se notranji zrak v mestnih dolinah zadržuje, škodljivi delci pa se kopičijo v neugodnih vremenskih razmerah. Ko zunanji zrak postane “težko” dihati, notranji prostor postane prva obrambna linija za zaščito zdravja.

Kako zagotoviti čist zrak v stanovanju?

V zaprtih prostorih lahko delci v zraku, kot so prah, pepel in dim, ostanejo v zraku več ur. Če želimo zagotoviti popolnoma varen dom za naše bližnje in če želimo biti prepričani, da živimo v čistem prostoru, moramo uporabljati naprave s HEPA filtrom. Sesalec ali čistilec zraka, opremljen s HEPA filtrom, lahko zelo enostavno in učinkovito odstrani večino škodljivih delcev. Filtri, kot je HEPA, so zelo učinkoviti in ujamejo tudi najmanjše delce, ki jih običajni filtri in sesalniki spustijo skozi. Z uporabo te tehnologije v vašem gospodinjstvu zmanjšate skupno izpostavljenost škodljivim snovem, zlasti v trenutkih, ko zunanji zrak nosi visoke ravni onesnaženja.

Pred nami je hladnejši čas v letu, ki prinaša zimsko onesnaženje zraka, ki je velik problem v urbanih območjih. Ta pojav predstavlja resen zdravstveni izziv in pomembno je, da zrak v gospodinjstvih ostane čist. Če želimo zagotoviti varnost, moramo uporabiti sesalce ali čistilce zraka s HEPA filtrom. Takšne naprave niso več luksuz, temveč razumna in dostopna mera prilagajanja slabši kakovosti zraka, s katero se vse bolj spopadamo. Čeprav filter ne more rešiti vzrokov onesnaženja, lahko bistveno zmanjša delež škodljivih delcev v zaprtem prostoru in tako zaščiti zdravje gospodinjstva

Mestna občina Maribor bo objavila razpis za subvencioniranje stroškov odlaganja azbestnih plošč, s čimer želi spodbuditi občane k zamenjavi azbestnih kritin in pravilnemu odlaganju tega nevarnega odpadka.

Ideja je vzniknila med pripravami na letošnjo spomladansko čistilno akcijo. “Želja je, da ravnamo odgovorno s tem, da pristopimo nasproti občanom in zagotovimo subvencioniranje pri predaji teh odpadkov, ki na žalost dostikrat pristanejo v gozdovih oziroma na kakšnih drugih površinah, ki za to seveda niso primerne,” je povedal Andraž Mlaker iz občinskega urada za komunalo, promet in prostor.

Na razpis, ki naj bi ga objavili takoj po potrditvi v mestnem svetu (predvidoma danes, 5. maja), se bodo lahko prijavili občani Mestne občine Maribor, ki so lastniki ali solastniki objekta v tej občini s kritino iz azbestcementa.

“Načrtovano je, da bomo v tem spomladanskem roku iz mestnega proračuna za ta namen zagotovili 20.000 evrov. Če se bo pokazalo, da bi bilo treba zagotoviti še več sredstev, bomo to storili v jesenskem času in ponovili razpis,” je pojasnil Mlaker.

Občina bi po predlogu pravilnika pokrila celoten strošek odlaganja azbestnih plošč, pri čemer je najvišji možni znesek subvencije za posameznika tisoč evrov.

Azbestna vlakna so zdravju škodljiva, povzročajo bolezni pljuč in drugih organov ter so rakotvorna. V okolju je še veliko različnih azbestnih materialov, predvsem gradbenih in izolacijskih, čeprav je od prepovedi proizvodnje in prodaje azbesta v Sloveniji minilo več kot 20 let.