Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje.

Daylight and Architecture je v sodelovanju s Kraljevo dansko akademijo na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 v Köbenhavnu v pogovoru Daylight Talks s ponosom gostil priznanega arhitekta Omarja Gandhija. V navdušujočem raziskovanju simbiotičnega odnosa med svetlobo in arhitekturo je priznani arhitekt naravnost navdušil poslušalce.

Omar Gandhi je nagrajeni arhitekt, znan po svojem značilnem in naprednem pristopu v arhitekturi. Z bogatim portfeljem projektov, ki neopazno združujejo funkcionalnost, trajnost in estetiko, Gandhi še naprej premika meje arhitekturnega oblikovanja. Njegova predanost odličnosti mu je prinesla priznanje in pohvale na domačih in mednarodnih odrih.

Svetloba vzbudi čustva in izboljša izkušnje

Njegov govor z naslovom Uporaba svetlobe kot arhitekturne pripovedi je poskrbel za globok premislek o transformativni vlogi svetlobe pri oblikovanju arhitekturnih prostorov. Skozi domove, zasnovane za bivanje ene družine s skromnim proračunom na podeželju Kanade, je izpostavil, kako lahko svetloba in upoštevanje pokrajine ustvarita stavbe, ki ne služijo samo svojemu namenu, ampak nosijo tudi zgodbo. Gandhi je zgovorno posredoval poetične vidike svetlobe in poudaril, kako lahko vzbudi čustva, izboljša izkušnje in postane sestavni del arhitekturnih pripovedi. S poglobljenimi študijami primerov je predstavil uspešno implementacijo dnevne svetlobe kot osrednjega elementa oblikovanja.

Ali se kdo kdaj razburja zaradi sončnega dne?

Po besedah arhitekta je svetloba element, ki v arhitekturo in zgradbe vnaša upanje, zdravje in duha, saj se redkokdaj kdo pritožuje nad sončnim dnevom. Ob tem je poudaril, da je sončno svetlobo enako pomembno spustiti v naš dom, kot tudi ohraniti sposobnost nadzora, pri čemer se je skliceval na to, da je naravna svetloba ključni element zdravih zgradb, vendar ima lahko negativen učinek, če je je preveč. Prav to je tisto, kar bo izboljšalo kakovost stavbe – edinstvena osvetlitev in nadzor nad njo.

Pogovori s priznanimi strokovnjaki prinašajo dragocene informacije

Pogovori Daylight Talks, kjer priznani strokovnjaki delijo svoje misli in izkušnje, so dragocen vir izobraževanja in navdiha, vendar ne le za arhitekte in oblikovalce, ampak tudi za študente. Kot del globalne pobude za izmenjavo znanja DAYLIGHT & ARCHITECTURE, ki spodbuja razmišljanje o dnevni svetlobi v arhitekturi, Skupina VELUX organizira tudi pogovore v sodelovanju s posameznimi arhitekturnimi šolami. Te pogovore podpirata tudi Mednarodna zveza arhitektov (UIA) in Evropsko združenje za arhitekturno izobraževanje (EAAE). Na spletu objavljena pretekla predavanja dajejo zainteresirani stroki možnost za seznanitev z novimi pogledi o uporabi svetlobe v arhitekturi. Arhitektom, oblikovalcem in študentom so informacije iz pogovorov ponudile nov in edinstven pogled. Kot pravijo strokovnjaki, je sončna svetloba pomemben del strukture, zato bi morali nanjo gledati kot na del konstrukcije.

Na Svetovnem kongresu arhitektov UIA sta bila predstavljena še dva pogovora Daylight Talks, ki sta gostila Dorte Mandrup (Northern Light) in Grafton Architects (The Geography of Hope). Pogovor Daylight Talks z Omarjem Gandhijem si lahko ponovno ogledate tukaj.

Z odprtjem Paviljona miru in sožitja na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor se je sklenil projekt Naj dvorišče ne bo parkirišče, sicer del programa Živa dvorišča in društva Hiša!, ki se osredotočata na kulturno obujanje skritih kotičkov Maribora.

Namen projekta Naj dvorišče ne bo parkirišče je izpostaviti pomen dvorišč v starem mestnem jedru in njihov potencial za širjenje pozitivnih vplivov preko svojih meja.

Dvorišča in oblikovanje identitete mesta
“Dvorišča, s svojim edinstvenim karakterjem in velikim deležem v mestni krajini, igrajo ključno vlogo pri oblikovanju identitete mesta, gradnji skupnosti in izboljšanju kakovosti bivanja,” so poudarili v društvu Hiša!.

“Ozelenitev dvorišč prispeva k zmanjšanju učinka urbanega toplotnega otoka, ohranjanju biotske raznovrstnosti v mestnem okolju, zmanjševanju hrupa ter pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaženosti zraka, ki ga dihamo v mestih,” so še dodali.

Lokacija izbrana z javnim pozivom
Društvo je v poletnih mesecih objavilo javni poziv, s katerim je iskalo mariborsko dvorišče, na katerem bodo vzpostavili leseni paviljon. Strokovna komisija je po pregledu predlogov največ točk dodelila dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor. Odločitev za to dvorišče je bila sprejeta predvsem zaradi njegove javne dostopnosti, kar povečuje njegov motivacijski potencial in vpliv na lokalno skupnost.

Kot so sporočili, ime Paviljon miru in sožitja simbolno izraža nasprotovanje nasilju in vojnam po svetu ter podporo “najbolj trajnostnemu načinu sobivanja – simbiozi“. Ob odprtju paviljona je vsak obiskovalec prejel sadiko zimzelene rastline, ki jo je nato v znak miru in sožitja zasadil v paviljonu.

Družinsko podjetje Lumar in zlata slovenska olimpijka Janja Garnbret združujeta moči v želji po izničevanju ogljičnega odtisa. Napredno družinsko podjetje, ki velja za vodilnega na trgu pri gradnji sodobnih energetsko varčnih skoraj nič-energijskih objektov iz naravnih materialov, ter športnica, ki premika meje mogočega, sta v želji po zmanjševanju vplivov na okolje sklenila večletno sodelovanje. 

 Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar, je ob podpisu pogodbe dejal: »S ponosom in veseljem začenjamo sodelovanje z Janjo, najboljšo plezalko na svetu. Delimo skupne vrednote in prepričanja o našem vplivu na družbo ter okolje. Skrb za trajnostni razvoj, minimalno onesnaževanje okolja ter energetsko učinkovita gradnja so trendi današnjega časa in osnovne smernice našega delovanja ter razvoja. K temu smo zavezani tudi pri sodelovanju z Janjo in njen bodoči dom bo odražal te vrednote.« 

»Skupne vrednote in poznavanje načina delovanja sta glavna razloga, da sem v Lumarju prepoznala idealnega partnerja za gradnjo svojega doma. Všeč mi je njihova zavezanost trajnosti in kakovosti bivanja, kako jim uspe združiti udobje in stil z nizko porabo energije. Mislim, da se še nikoli nismo tako zavedali vplivov na okolje, kot se jih zaveda moja generacija. Zato ne želim sklepati kompromisov, ko se odločam za svoj dom. Dom brez emisij pri tem ni le možnost, to je odločitev, ki sem jo sprejela. Ko vidiš, da se lahko v trajnostnem domu počutiš tako udobno kot tudi dobro, je takšna odločitev povsem enostavna.« pravi Janja Garnbret.