ZANIMIVOSTI
Bi sončne elektrarne lahko pripomogle k zaščiti čebel?
Morda se na prvi pogled površina, prekrita s črnimi ploščami solarnih celic za opraševalce res ne zdi najbolj vabljiva, toda raziskave kažejo, da sončna elektrarna kombinaciji z nekaj travniškimi rastlinami pozitivno vpliva na proizvedeno količino sončne energije, hkrati pa skrbi za hrano in bivališče opraševalcev, od katerih so številni izjemno ogroženi ali celo na robu preživetja.
Dovolj bi bilo le nekaj cvetlic
Solarne elektrarne – farme običajno že tako ali tako stojijo na odsluženem, za ta namen primernem zemljišču, ki ga prerašča trava, ta sama po sebi pa ne privablja čebel in čmrljev, zato bi bilo za ohranjanje opraševalcev potrebnih le nekaj sprememb. V resnici ena sama – solarne farme upravljati kot travnike ter nanje zasejati medonosne cvetlice.
Med opraševalci morda zadnje ure bijejo predvsem čmrljem, katerih število se je v zadnjih desetletjih zmanjšalo za kar petino, razlog pa je predvsem v tem, da čmrlji gnezdijo v tleh – s tem, ko človeštvo neprestano spreminja namembnost različnih zemljišč, jih preureja in pozida, čmrlji izgubljajo tako prostor za prehranjevanje kot tudi prostor za ustvarjanje svojih domov.
Takega načina bi se lahko poslužili tudi kmetje
Da lahko gredo sončne farme in opraševalci z roko v roki z ekipo dokazuje raziskovalka Hollie Blaydes, ki to področje preučuje že nekaj časa – njen znanstveni prispevek na to temo lahko najdete na naslednji povezavi. Tak način upravljanja solarnih farm bi bil smiseln tudi za kmetovalce, ki bi z nudenjem življenjskega okolja opraševalcem hkrati povečali prisotnost slednjih na svojih površinah, kar bi pomenilo neposredne pozitivne učinke za kmetijstvo – prav slednje je z gojenjem zgolj ene vrste rastlin močno prispevalo k zmanjšanju populacije opraševalcev, kar sedaj občuti na svoji koži …
Čeprav morda solarne farme v Sloveniji trenutno še niso tako pogoste, pa gradnja naše največje in pa trenutni trendi kažejo, da se bomo lahko o tem, kako še bolj izkoristiti površino s solarnimi celicami, pogovarjali kmalu. Tako v Veliki Britaniji solarne farme obsegajo že kar 14 tisoč hektarjev, v zeleni strategiji pa si prizadevajo, da bi to številko povečali na kar 100 tisoč hektarjev!
S takim načinom res proizvedemo čisto, okolju prijazno energijo, s katero prihranimo emisije ogljikovega dioksida ter navsezadnje, ohranimo debelejšo denarnico, hkrati pa ustvarimo dom za metulje, čebele ter samotarske čebele, molje in vešče, čmrlje ter številne druge koristne žuželke. Z zgolj nekaj cvetlicami …
Arhitektura
Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama
Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje.
Daylight and Architecture je v sodelovanju s Kraljevo dansko akademijo na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 v Köbenhavnu v pogovoru Daylight Talks s ponosom gostil priznanega arhitekta Omarja Gandhija. V navdušujočem raziskovanju simbiotičnega odnosa med svetlobo in arhitekturo je priznani arhitekt naravnost navdušil poslušalce.
Omar Gandhi je nagrajeni arhitekt, znan po svojem značilnem in naprednem pristopu v arhitekturi. Z bogatim portfeljem projektov, ki neopazno združujejo funkcionalnost, trajnost in estetiko, Gandhi še naprej premika meje arhitekturnega oblikovanja. Njegova predanost odličnosti mu je prinesla priznanje in pohvale na domačih in mednarodnih odrih.
Svetloba vzbudi čustva in izboljša izkušnje
Njegov govor z naslovom Uporaba svetlobe kot arhitekturne pripovedi je poskrbel za globok premislek o transformativni vlogi svetlobe pri oblikovanju arhitekturnih prostorov. Skozi domove, zasnovane za bivanje ene družine s skromnim proračunom na podeželju Kanade, je izpostavil, kako lahko svetloba in upoštevanje pokrajine ustvarita stavbe, ki ne služijo samo svojemu namenu, ampak nosijo tudi zgodbo. Gandhi je zgovorno posredoval poetične vidike svetlobe in poudaril, kako lahko vzbudi čustva, izboljša izkušnje in postane sestavni del arhitekturnih pripovedi. S poglobljenimi študijami primerov je predstavil uspešno implementacijo dnevne svetlobe kot osrednjega elementa oblikovanja.
Ali se kdo kdaj razburja zaradi sončnega dne?
Po besedah arhitekta je svetloba element, ki v arhitekturo in zgradbe vnaša upanje, zdravje in duha, saj se redkokdaj kdo pritožuje nad sončnim dnevom. Ob tem je poudaril, da je sončno svetlobo enako pomembno spustiti v naš dom, kot tudi ohraniti sposobnost nadzora, pri čemer se je skliceval na to, da je naravna svetloba ključni element zdravih zgradb, vendar ima lahko negativen učinek, če je je preveč. Prav to je tisto, kar bo izboljšalo kakovost stavbe – edinstvena osvetlitev in nadzor nad njo.
Pogovori s priznanimi strokovnjaki prinašajo dragocene informacije
Pogovori Daylight Talks, kjer priznani strokovnjaki delijo svoje misli in izkušnje, so dragocen vir izobraževanja in navdiha, vendar ne le za arhitekte in oblikovalce, ampak tudi za študente. Kot del globalne pobude za izmenjavo znanja DAYLIGHT & ARCHITECTURE, ki spodbuja razmišljanje o dnevni svetlobi v arhitekturi, Skupina VELUX organizira tudi pogovore v sodelovanju s posameznimi arhitekturnimi šolami. Te pogovore podpirata tudi Mednarodna zveza arhitektov (UIA) in Evropsko združenje za arhitekturno izobraževanje (EAAE). Na spletu objavljena pretekla predavanja dajejo zainteresirani stroki možnost za seznanitev z novimi pogledi o uporabi svetlobe v arhitekturi. Arhitektom, oblikovalcem in študentom so informacije iz pogovorov ponudile nov in edinstven pogled. Kot pravijo strokovnjaki, je sončna svetloba pomemben del strukture, zato bi morali nanjo gledati kot na del konstrukcije.
Na Svetovnem kongresu arhitektov UIA sta bila predstavljena še dva pogovora Daylight Talks, ki sta gostila Dorte Mandrup (Northern Light) in Grafton Architects (The Geography of Hope). Pogovor Daylight Talks z Omarjem Gandhijem si lahko ponovno ogledate tukaj.
TRAJNOST
Zaživel leseni paviljon miru in sožitja zaživel na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor
Z odprtjem Paviljona miru in sožitja na dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor se je sklenil projekt Naj dvorišče ne bo parkirišče, sicer del programa Živa dvorišča in društva Hiša!, ki se osredotočata na kulturno obujanje skritih kotičkov Maribora.
Namen projekta Naj dvorišče ne bo parkirišče je izpostaviti pomen dvorišč v starem mestnem jedru in njihov potencial za širjenje pozitivnih vplivov preko svojih meja.
Dvorišča in oblikovanje identitete mesta
“Dvorišča, s svojim edinstvenim karakterjem in velikim deležem v mestni krajini, igrajo ključno vlogo pri oblikovanju identitete mesta, gradnji skupnosti in izboljšanju kakovosti bivanja,” so poudarili v društvu Hiša!.
“Ozelenitev dvorišč prispeva k zmanjšanju učinka urbanega toplotnega otoka, ohranjanju biotske raznovrstnosti v mestnem okolju, zmanjševanju hrupa ter pomembno prispeva k zmanjšanju onesnaženosti zraka, ki ga dihamo v mestih,” so še dodali.
Lokacija izbrana z javnim pozivom
Društvo je v poletnih mesecih objavilo javni poziv, s katerim je iskalo mariborsko dvorišče, na katerem bodo vzpostavili leseni paviljon. Strokovna komisija je po pregledu predlogov največ točk dodelila dvorišču Pokrajinskega arhiva Maribor. Odločitev za to dvorišče je bila sprejeta predvsem zaradi njegove javne dostopnosti, kar povečuje njegov motivacijski potencial in vpliv na lokalno skupnost.
Kot so sporočili, ime Paviljon miru in sožitja simbolno izraža nasprotovanje nasilju in vojnam po svetu ter podporo “najbolj trajnostnemu načinu sobivanja – simbiozi“. Ob odprtju paviljona je vsak obiskovalec prejel sadiko zimzelene rastline, ki jo je nato v znak miru in sožitja zasadil v paviljonu.
ZANIMIVOSTI
Lumar in Janja Garnbret za življenje brez emisij
Družinsko podjetje Lumar in zlata slovenska olimpijka Janja Garnbret združujeta moči v želji po izničevanju ogljičnega odtisa. Napredno družinsko podjetje, ki velja za vodilnega na trgu pri gradnji sodobnih energetsko varčnih skoraj nič-energijskih objektov iz naravnih materialov, ter športnica, ki premika meje mogočega, sta v želji po zmanjševanju vplivov na okolje sklenila večletno sodelovanje.
Marko Lukić, lastnik in direktor podjetja Lumar, je ob podpisu pogodbe dejal: »S ponosom in veseljem začenjamo sodelovanje z Janjo, najboljšo plezalko na svetu. Delimo skupne vrednote in prepričanja o našem vplivu na družbo ter okolje. Skrb za trajnostni razvoj, minimalno onesnaževanje okolja ter energetsko učinkovita gradnja so trendi današnjega časa in osnovne smernice našega delovanja ter razvoja. K temu smo zavezani tudi pri sodelovanju z Janjo in njen bodoči dom bo odražal te vrednote.«
»Skupne vrednote in poznavanje načina delovanja sta glavna razloga, da sem v Lumarju prepoznala idealnega partnerja za gradnjo svojega doma. Všeč mi je njihova zavezanost trajnosti in kakovosti bivanja, kako jim uspe združiti udobje in stil z nizko porabo energije. Mislim, da se še nikoli nismo tako zavedali vplivov na okolje, kot se jih zaveda moja generacija. Zato ne želim sklepati kompromisov, ko se odločam za svoj dom. Dom brez emisij pri tem ni le možnost, to je odločitev, ki sem jo sprejela. Ko vidiš, da se lahko v trajnostnem domu počutiš tako udobno kot tudi dobro, je takšna odločitev povsem enostavna.« pravi Janja Garnbret.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Ana Skobe posnela najboljšo arhitekturno fotografijo na svetu
-
Materiali1 mesec nazaj
GEBERIT WC SISTEM – optimalno usklajeni tehnologija splakovanja in keramika
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Maja Vardjan, nova direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO)
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Koper praznuje 1500 let – vrhunec praznovanja bo junija
-
RAZSTAVA1 mesec nazaj
Vandalizirana izložba galerije z Banksyjevimi deli v središču Ljubljane
-
KULTURA1 mesec nazaj
Razstava Tadeja Pogačarja in muzeja P.A.R.A.S.I.T.E. v New Yorku
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Obnova II. Plečnikove arkade na ljubljanski tržnici se je začela