Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa veste, da je odpadno jedilno olje lahko nevaren odpadek, če ga nepravilno odložite? Kot opozarjajo na ZPS, lahko en liter, zlit v odtok ali naravo, onesnaži kar milijon litrov pitne vode. Pri tem pa je pomembno, da se zavedamo, da je odpadno olje odlična surovina, zato je še toliko bolj pomembno, da ga pravilno odlagamo.

“Zlivanje olja od peke krofov ali cvrtja piščanca v odtok lahko povzroči resne težave in škodo okolju, odtočnim cevem in čistilnim napravam. Vsaka kapljica olja, ki jo zlijemo v straniščno školjko ali lijak, pomeni veliko onesnaženje površinskih voda in podtalnice,” opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). 

V Slovenskem društvu za varovanje voda pojasnjujejo, da zelo jasno sliko, kje v mestih konča odpadno kuhinjsko jedilno olje, pokažejo fotografski posnetki kanalizacije in črpališč. Na njih je, kot ponazarjajo, jasno razvidno, da se odpadno olje počasi nalaga na stene kanalizacijskih cevi in tako tvori pravi podzemni oljni svet s kapniki, ki počasi otežujejo prehod ostalih odplak, te pa so izvrstna hrana glodavcev in velik vir neprijetnih vonjav, je zapisano na njihovi spletni strani. 

 Zaradi visoke cene in dobrih možnosti za predelavo se odpadno jedilno olje ne sežiga, temveč ga večino izvozimo v druge države članice EU, največ v Avstrijo in Nemčijo, kjer ga v rafinerijah predelajo v biodizel in glicerin, ki se uporablja v farmaciji. Iz enega litra odpadnega olja nastane 0,9 litra biodizla.

Komunalna podjetja morajo kanalizacijske cevi pogosteje mehansko čistiti, kar posledično lahko povzroči poškodbo teh cevi in obenem skrajšuje njihovo življenjsko dobo, opisujejo: “Čiščenje namreč ni enostavno, saj so kanalizacijske cevi najbolj globoko zakopane cevi, tudi do nekaj metrov pod zemeljsko površino. Če odpadno jedilno olje konča v greznici ali mali komunalni čistilni napravi, se izloči na površino in onemogoči vnos zraka do odplak, kar povzroči slabo delovanje ali celo prekinitev delovanja greznice ali male komunalne čistilne naprave. Prav tako polivanje po kompostih ali travnatih površinah zaradi visoke organske obremenitve popolnoma onemogoči naraven razkroj in življenje mikroorganizmov. Sčasoma se spere v podzemlje do podtalnice, ki je v Sloveniji glavni vir pitnih voda. Ko se podtalnica enkrat onesnaži, traja več sto let, da se njena kakovost obnovi ali izboljša,” poudarjajo. 

Kot dodajajo na ZPS, olje, nabrano na površini vode, onemogoča prehod kisika in s tem življenje vodnega živalstva in rastlinstva. Zaradi visoke cene in dobrih možnosti za predelavo se odpadno jedilno olje ne sežiga, temveč ga večino izvozimo v druge države članice EU, največ v Avstrijo in Nemčijo, kjer ga v rafinerijah predelajo v biodizel in glicerin, ki se uporablja v farmaciji. Iz enega litra odpadnega olja nastane 0,9 litra biodizla.

Kako ga pravilno odlagati? 

Pravilno odlaganje jedilnega olja je zabeleženo tudi v zakonu. Kot opozarjajo na ZPS, ga je prepovedano mešati z drugimi odpadki in ga odvajati v kanalizacijo ali greznice. Vsi organizirani obrati prehrane so dolžni zbirati in oddajati odpadno jedilno olje pooblaščenim družbam, za kar dobijo plačano tudi več sto evrov za tono.

Doma olje po uporabi ohladimo in precedimo v plastično ali stekleno posodo oziroma namensko posodo za zbiranje. Posodo dobro zapremo in jo do odvoza na zbirno mesto hranimo na temnem in hladnem mestu.

Potrošniku najprijaznejši način odlaganja odpadnega jedilnega olja je v uličnih zbiralnikih. To so namenske zbiralne posode, postavljene na ekoloških otokih ali samostojno na pogosto obiskanih mestih, v katere lahko prelijemo odpadno jedilno olje, v nekatere pa lahko odvržemo dobro zaprto plastenko z oljem. Druga možnost za oddajo olja je med akcijami zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah, ki potekajo enkrat do dvakrat na leto, večinoma spomladi in jeseni, o točnih datumih pa nas obvesti lokalno komunalno podjetje. Tretja, za potrošnika sicer najzamudnejša in logistično najzahtevnejša možnost, je oddajanje v zbirnih centrih. Kdaj lahko to storite, preverite na spletni strani vašega komunalnega podjetja, pozivajo na ZPS. 

Miti in resnice o odpadnem jedilnem olju

Na ZPS opozarjajo tudi na nekatere mite, povezane z odpadnim jedilnim oljem. 

1. Če olje zmešamo z detergentom in speremo v odtok, s tem ne naredimo nobene škode komunalnemu sistemu ali okolju. 

Kot pojasnjujejo, se ob dodatku detergenta olje sicer razprši na manjše kapljice, a se vseeno nalaga na odtočnih ceveh in je odlično lepilo za ostalo nesnago. Ujame se v čistilnih napravah in povzroča dodatno delo in stroške z odstranjevanjem. Kanalizacijski sistem ni popolnoma tesen, zato lahko skupaj s kapljicami vode uhaja tudi olje. Mešanje odpadnega jedilnega olja z detergentom in spiranje v odtok zato ni primeren način odstranjevanja.

2. Če odpadno jedilno olje sežgemo v peči skupaj z nafto, s tem ne naredim škode okolju.

Kot poudarjajo na ZPS, je kurjenje odpadnega jedilnega olja v domači peči tako kot vsako drugo nenadzorovano sežiganje odpadkov prepovedano, saj lahko predstavlja tveganje za okolje in zdravje ljudi. Olje vsebuje kar nekaj nečistoč in vode, ki ostane po cvrtju, ima tudi drugačne fizikalne lastnosti (temperatura vrelišča, viskoznost …) kot kurilno olje, zato je zgorevanje nepopolno in lahko predstavlja nevarnost tako za okolje kot za kurilni sistem. Ima drugačne fizikalne lastnosti (temperatura vrelišča, viskoznost …) kot kurilno olje, zato je zgorevanje nepopolno. Produkti nepopolnega zgorevanja olja so nevarni tako za okolje kot za kurilni sistem. Tudi dimnikar nam bo hvaležen, če bomo odpadno jedilno olje pravilno zbirali in odvrgli v za to namenjen zbiralnik, še poudarjajo na ZPS. 

Na Ptuju je pretekli konec tedna potekal 3. slovenski kongres o vodah, na katerem je okoli 200 strokovnjakov prvi dan spremljalo poglobljene razprave o poplavah, sušah, rabi vode ter prostorskem načrtovanju, drugi dan pa o stanju, varstvu in biodiverziteti voda.

Na odprtju je prisotne v imenu organizatorjev, 23 nevladnih strokovnih društev in združenj, ki se ukvarjajo z različnimi aspekti varstva, urejanja in rabe  voda, najprej pozdravila dr. Lidija Globevnik, predsednica Društva vodarjev Slovenije, uvodne nagovore pa sta v imenu ministrstva za naravne vire in prostor prispevali državna sekretarka iz kabineta predsednika vlade Maša Kociper in direktorica direkcije za vode mag. Neža Kodre. V nadaljevanju sta prisotne nagovorila še mag. Črtomir Remec, predsednik Inženirske zbornice Slovenije, in mag. Teo Hrvoje Oršanič, direktor Zavoda RS za varstvo narave. Ker so Slovenijo v zadnjih letih pretresli izredni dogodki, ki kažejo na pomemben vpliv podnebnih sprememb, je nujna interdisciplinarnost upravljanja voda, ki vključuje povezovanje predstavnikov različnih strok, organizacij in interesnih skupin, da bi ob tesnem sodelovanju z odločevalci na tem področju uspešno kreirali celostne in dolgoročne rešitve.   

Osrednje teme dvodnevnega kongresa, ki se osredotočajo narabo vode, poseganje v vodni in obvodni prostor, stanje vodnih in morskih ekosistemov ter biotsko raznovrstnost, tako že na široko odpirajo strokovno razpravo o ključnih vprašanjih upravljanja voda. Glavni poudarek kongresa se odraža v povezovanju različnih strokovnih znanj, v medresorskem sodelovanju, vključevanju deležnikov in vpetosti upravljanja slovenskih voda v mednarodni strokovni in politični prostor.

Maša Kociper, ki je udeležence pozdravila v imenu ministrice mag. Alenke Bratušek, je organizacijo tovrstnih srečanj toplo pozdravila, saj v času izvajanja zahtevne sanacije po poplavah ponujajo odprto izmenjavo mnenj predstavnikov različnih strok. Pojasnila je, da vlada poleg številnih drugih ukrepov pripravlja tudi spremembe poplavne uredbe, s katero namerava zaostriti pogoje umeščanja nekaterih objektov v prostor, ter izpostavila, da bo obnova ob prizadevanjih za zmanjševanje poplavne ogroženosti v prihodnje temeljila na vključevanju vseh akterjev, torej na sodelovanju z občinami, regijami, prebivalci, strokovnjaki in nevladniki, saj brez tega ni mogoče zagotoviti učinkovitega in uspešnega upravljanja voda.

Da kongres naslavlja zelo aktualne in relevantne teme, s katerimi se trenutno soočamo in ki bodo pomembne tudi pri oblikovanju prihodnjih pristopov k upravljanju voda, je v nadaljevanju navedla mag. Neža Kodre, direktorica Direkcije Republike Slovenije za vode, in opozorila, da bodo v luči podnebnih sprememb izredni dogodki, kot so poplave in suše, vedno pogostejši in tudi bolj intenzivni. Poudarila je, da si na DRSV že zdaj ob aktivnem sodelovanju z različnimi sektorji pri obnovi prizadevajo najti kompromise ter skupne rešitve, ter izpostavila, da jih čakajo pomembne odločitve o upravljanju voda na področju načrtovanja nadaljnjih investicij, urejanja vodotokov in upravljanja s prostorom.

Mag. Črtomir Remec je kot predsednik IZS izpostavil poslanstvo zbornice, strateško usmerjeno v varno, zeleno in digitalno gradnjo ter opozoril na nujno spremembo pristopa do dovoljevanja gradenj na poplavnih območjih. Kot direktor Stanovanjskega sklada je še navedel, da je bilo ob avgustovski ujmi hudo poplavljenih 8.000 stanovanjskih stavb, od plazov ogroženih pa je od 700 do 800 objektov, ter pojasnil, da se trudijo na poplavnih območjih prebivalcem čim hitreje zagotoviti bivanjske kapacitete.

Da pri urejanju in upravljanju voda ni pomemben le inženirski vidik, temveč tudi varstvo narave ter iskanje harmonije med njima, je v svojem nagovoru opozoril direktor ZRSVN mag. Teo Hrvoje Oršanič. Kot samostojna ter neodvisna institucija si v tem javnem zavodu prizadevajo za naravne vrednote in biotsko raznolikost, pri tem pa se zavedajo, da nas čaka nepredvidljivo obdobje, na katerega se moramo pripraviti. Izpostavil je problematiko preteklega neustreznega prostorskega načrtovanja in opozoril na napake, ki jih v bodoče ne smemo ponoviti. Izpostavil je nujnost celovitosti in ne parcialnosti pri upravljanju vodotokov, na dilemo »sonaravne rešitve ali beton«, na pretirano interventno poseganje v prostor in na nujnost boljšega medsektorskega sodelovanja, zlasti na področju prostorskega razvoja.

Z vodami se ukvarja veliko strokovnjakov različnih profilov, od inženirske in naravoslovno tehnične do družboslovne, politološke in sociološke sfere, vsi pa stremijo k temu, da bi bila sanacija po poplavah čim bolj uspešna in dolgoročna. Prvi dan kongresa so udeleženci spremljali razmišljanja 7 vabljenih predavateljev na temo poplav, suš, rabe vode ter prostorskega načrtovanja, ter prisluhnili kratkim prispevkom 24 avtorjev, ki so se osredotočili na različne aspekte kompleksne problematike upravljanja voda. Predavanja so zatem dopolnili še z dvema zanimivima okroglima mizama na temi »Vodna in okoljska infrastruktura – ko rešitev postane problem« in »Vloga zadrževalnikov in zadrževanja vode za trajnostni razvoj in krepitev družbene odpornosti«, na katerih so sodelovali vidni slovenski strokovnjaki, gospodarstveniki ter predstavniki znanstvene in akademske sfere.

Njihove ugotovitve kažejo, da potrebujemo celovite in dolgoročne vodnogospodarske načrte urejanja oz. upravljanja voda, ki poleg nove rabe voda in vodnih površin ter varstva vodnega okolja za nadaljnji razvoj vključujejo tudi ureditve z obvladovanjem škodnega potenciala, kar pomeni, da bi z manj popustljivosti pri prostorskem načrtovanju in uresničevanju uredb za večjo poplavno varnost morali občutno zmanjšati našo ranljivost. Ključni vprašanji sta kako delovati, da bi te škode zmanjšali, in kako s premišljenimi rešitvami zagotoviti dolgoročnost, da bi se ob spremenjenih podnebnih spremembah lahko bolje odzivali na pojave, ki se vedno pogosteje pojavljajo. Tu sta še urejanje hudournikov in obvladovanje plazov, kar je bilo do sedaj preveč zanemarjeno, ter varovanje naselij, ki so na dnu dolin ali na sotočjih hudourniških in večjih rek. Ne novi zakoni, rešila naj bi nas boljša pripravljenost na te dogodke, ki jih moramo znati predvideti in se odzvati tako, da v čim večji meri ublažimo posledice in škodo. Učiti se moramo na primerih in na osnovi interdisciplinarnih analiz pripraviti ustrezne načrte zaščite. Marsikatero nevšečnost je mogoče ublažiti že s preventivnimi ukrepi, od ozaveščanja, izobraževanja, modeliranja do dolgoročnega načrtovanja upravljanja voda. Preventivne ukrepe lahko štejemo tudi med ukrepe prilagajanja na podnebne spremembe, k tem pa sodijo še večnamenski zadrževalniki in orodja za boljše upravljanje z vodo v prihodnje, ki so bila že razvita v okviru številnih projektov. Stroka je enotna, da so za dolgoročno trajnostno upravljanje vseh voda in za prilagajanje na nove ekstreme potrebni podrobni načrti upravljanja voda oz. upravljanje voda po posameznih porečjih, kot je na primer reka Savinja.

Drugi dan so na kongresu obravnavali še tematiko o stanju, varstvu in biodiverziteti voda, o kateri so svoja spoznanja z udeleženci delili 3 vabljeni predavatelji in 26 avtorjev kratkih prispevkov. Govora je bilo o ekološkem stanju voda, izzivih in perspektivah upravljanja in vladovanja podzemnih voda v Sloveniji ter sonaravnega urejanja voda. V kratkih prispevkih so bile glede na nedavno objavo novih načrtov upravljanja voda v ospredju teme, kot so pitna voda, v kateri zaznavajo vsebnost mikroplastike in gliv, obravnava kopalnih voda, izvajanje meritev na celinskih in morskih vodah, pa tudi prispevki o inovativnih in praktičnih rešitvah, kot so uporaba odvečnih rečnih sedimentov v gradbeništvu, sonaravnih načinih zaščite voda (grajenih ekosistemih) in preprečevanje degradacije vodotokov (odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst). O tem so poglobljeno spregovorili tudi na okrogli mizi z naslovom »Vodonosniki – vodni viri in ekosistemi«.

V zadnjem sklopu »Celovite rešitve, interdisciplinarnost in sodelovanje v mednarodnem prostoru« sta bili na vrsti dve predavanji, ki sta izpostavili potrebo po spremembi načina upravljanja voda – prvo na temo o širših družbenih vidikih upravljanja voda, drugo pa o vlogi civilne družbe v postopkih upravljanja in poseganja v vode, ki vsled veljavnih zakonskih rešitev vodijo v konflikte, saj je civilna družba k sodelovanju povabljena šele v zaključnih fazah projektov ali oblikovanja strateških pristopov. S kratkimi prispevki je na kongresu sodelovalo še 22 avtorjev.

Organizatorji so pozno popoldne v sklepnem delu predstavili še zaključke kongresa, podrobnejše informacije o vsebinah predavanj ter okroglih miz pa bodo po dogodku objavili tudi na spletni strani www.kongresvode.si.

Fotografije: ­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­Črtomir Goznik

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej, se postavlja ključno vprašanje: kako lahko eleganco svojega doma združimo s premišljenim ravnanjem z biološkimi odpadki?

Poglobimo se v dejstva – vsako leto se v Sloveniji nabere neverjetnih 328.000 ton bioloških odpadkov, kar pomeni približno 140 kilogramov smeti na prebivalca. To ni le breme za naše okolje, temveč tudi izvor toplogrednih plinov, ki so kar 25-krat močnejši od ogljikovega dioksida. A ne pozabimo, da ti odpadki nosijo tudi potencial, ki ga lahko izkoristimo v svojo korist. Oglejmo si, kaj nam ponujata Organko Daily in Bokashi Organko.

Spoznajte trajnostnega junaka med koši za biološke odpadke – Organko Daily, ki je prejel tudi prestižno nagrado Red Dot za oblikovanje. Tukaj se kreativnost, eleganca in funkcionalnost združijo v izjemni 3,3-litrski posodi, narejeni iz 90 odstotkov reciklirane potrošniške plastike, kamor lahko enostavno odlagate biološke odpadke. Ta inovativna posoda presega meje običajnega s čistimi linijami, preprosto uporabo in sodobno estetiko. Njena vsestranskost je osupljiva: omogoča vam opustitev plastičnih vrečk, preprosto izpraznjenje v rjav zabojnik ali celo neposredno dodajanje v Bokashi Organko kompostnik, če želite narediti dodaten korak v trajnostno prihodnost.

Kompostniki Bokashi Organko so v nasprotju z ustaljenim prepričanjem, da so ostanki hrane samo obremenjujoči odpadki. Nasprotno, ti ostanki so neprecenljiv vir za novo življenje! Z dodatkom mikroorganizmov ustvarite odlično osnovo za izjemno kompostiranje in obenem pridobite dragoceno fermentacijsko tekočino. Uporabite kompost za nego zunanjih zelenic, sadnih dreves ali gredic; naravno in hranilno bogato tekočino pa lahko uporabite tudi za zalivanje sobnih rastlin. V dobi, ko se trudimo ustvariti razkošne vrtove, cvetoče notranje rastline in zagotoviti celovito visokokakovostno oskrbo, postanejo prednosti takšne uporabe organskih odpadkov več kot očitne.

Organko Daily in Bokashi Organko sta več kot le izdelka – sta simbola vaše predanosti do narave in odločenosti, da ustvarite pozitiven vpliv na svet okoli sebe. Z njima bo vaša kuhinja postala navdih za druge, saj boste s ponosom delili svojo pot trajnostne preobrazbe.