Connect with us

GOSPODARSTVO

Podražitve otežujejo sanacije planinskih koč

Objavljeno

dne

Planinska društva so v preteklih letih pretresli kar štirje požari planinskih koč. Na Golteh in Okrešlju bosta kmalu dokončani gradnji novih, Kocbekov dom na Korošici bo moral še malo počakati, za Dom na Osankarici pa še ni rešitve.

V preteklih petih letih so pogoreli kar štirje planinski domovi v slovenskih gorah. Leta 2017 so ognjeni zublji uničili Kocbekov dom na Korošici, dve leti pozneje je Planinsko društvo Celje – Matica prizadel še požar Frischaufovega doma na Okrešlju. Lani in leta 2020 pa sta zgorela še Dom na Osankarici in Mozirska koča na Golteh.

Kocbekov dom na Korošici pred uničujočim požarom.

Tako celjsko planinsko društvo kakor tudi Planinsko društvo Mozirje sta si hitro po požarih začela prizadevati, da se pogoreli domovi nadomestijo z modernejšimi planinskimi kočami.

Oboji so uspešno pridobili nepovratna sredstva za sanacijo oziroma nadomestno gradnjo treh objektov. Gradnja koče na Golteh dobro napreduje.

Upali so, da bo gradnja potekala hitreje

Gradnja koče na Golteh dobro napreduje. Boštjan Goličnik, predsednik Planinskega društva Mozirje, pravi, da nova koča že stoji, ima ostrešje, v prihodnjih dneh pa pričakujejo še strešno kritino. Strojne inštalacije so končane 70-odstotno, grobe električne inštalacije pa so že končane. Čakajo še tlake in omete.

“Gradnja kar dobro poteka, čeprav smo upali, da bo šlo še hitreje,” je dejal Goličnik. Naprej jim jo je pozimi zagodlo vreme, potem so se začele težave z dvigom cen gradbenega materiala. “To nam je precej zrušilo finančno konstrukcijo, tako da veliko truda vlagamo v to, da naložbo spravimo v okvire svojih zmožnosti,” je še pojasnil.

Društvo je od zavarovalnice prejelo 400.000 evrov, dodatnih 300 tisočakov pa so pridobili na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodali so še nekaj lastnih sredstev in donacije. Naložba se je med tem dvignila na milijon evrov, zato se pri društvu že dogovarjajo z bankami, kako končati projekt, ki bi moral zaradi črpanja nepovratnih sredstev biti končan že novembra.

Planinsko društvo Celje-Matica ostalo kar brez dveh koč

Goličnik upa, da bodo lahko ta rok, glede na težave z zimskimi razmerami in dogajanjem v gradbeništvu, vsaj za kakšen mesec podaljšali in tako v miru končali gradnjo. Podobne težave pestijo tudi Planinsko društvo Celje – Matica, to je v preteklih letih ostalo brez dveh koč. Gradnja dveh koč naenkrat ni bila mogoča, zato so se odločili, da se glede na večjo obiskanost najprej lotijo gradnje Frischaufovega doma na Okrešlju, na Korošici pa so začasno postavili le zabojnike, ki omogočajo prenočitev.

Gradnja novega doma na Okrešlju je dve leti in pol po požaru v polnem teku. Do jeseni bi kočo radi oblekli, sledilo bo opremljanje notranjosti, prihodnje leto pa bi koča lahko znova začela sprejemati goste. Gradnja je do zdaj stala že približno 750.000 evrov in še približno toliko bi potrebovali za njeno dokončanje.

Dom na Okrešlju novembra lani. Foto: Dom na Okrešlju

Tudi pri tej gradnji največ težav povzroča dobava gradbenih materialov. “Cene so postale velikanske in se še naprej spreminjajo,” je dejal Miro Eržen s Planinske zveze Slovenije (PZS) in dodal, da so bili razočarani tudi, ker niso prejeli 400.000 evrov pomoči od države, temveč so dobili le 200.000 evrov za kočo na Okrešlju, preostalih 200.000 je bilo namenjenih koči na Korošici.

Slabše kaže Domu na Osankarici

Pri prenovi so pomagali tudi člani PZS-ja, ki je po požaru na Korošici uvedel članarino (en evro) za obnovo, zdaj pa je članarina že postala stalnica. Za dom na Okrešlju so prispevali 110.000 evrov, za Mozirsko kočo pa dvajset tisočakov. “Vsako leto se tako zbere od 35.000 do 40.000 evrov, kar je hvalevreden prispevek, je pa seveda bistveno premajhen, saj vsaka od teh naložb stane več kot milijon evrov,” je povedal Eržen.

Pogoreli dom na Osankarici po lanskem požaru. Foto: Občina Slovenska Bistrica

Medtem ko se dve koči že gradita in je narejena tudi idejna zasnova za kočo na Korošici, pa za zdaj slabše kaže aprila lani uničenemu Domu na Osankarici, ki ima zasebnega lastnika. Na začetku letošnjega leta so Socialni demokrati Slovenska Bistrica začeli zbirati podpise, da bi se revitalizacije doma lotili občina in država ter v njem uredili izobraževalno središče.

Pobudnik peticije Tin Kampl je pojasnil, da za zdaj kakšnih premikov na tem področju še ni, tudi lastnik ne kaže interesa po obnovi. Skušali bodo začeti resnejše pogovore, da se poenotijo vsaj na lokalni ravni. Poudaril je, da gre v tem primeru tudi za muzej, po njegovem mnenju bi bilo lepo, da bi do prihodnjega leta, ko bo minilo 80 let od padca Pohorskega bataljona, uredili vsaj ta muzejski del.

Požar je popolnoma uničil Mozirsko kočo. Foto: MMC

Več pozornosti namenjajo požarni varnosti

Po pretresljivih požarih zdaj v kočah več pozornosti namenjajo požarni varnosti. Strokovni sodelavec PZS-ja Dušan Prašnikar ocenjuje, da je v povprečju požarna varnost zadovoljiva, del koč pa standardov ne dosega. Največjo nevarnost predstavljajo predvsem stare in dotrajane električne in dimniške napeljave. Zaradi premalo prihodkov številnih koč preprosto ne obnovijo.

V razpisu gospodarskega ministrstva so bila sredstva namenjena tudi požarni sanaciji, ki zato poteka v dobršnem delu koč, ki se v tem času prenavljajo. Sicer pa PZS že desetletje usmerja planinska društva glede požarne varnosti, v zadnjih letih je pripravil tudi več predavanj za oskrbnike in gospodarje koč. Z Zavarovalnico Triglav pa sodelujejo pri opremljanju koč s samodejnimi ampulami in gasilniki.

GOSPODARSTVO

Objavljene lokacije, kjer je možna priključitev večjih sončnih elektrarn

Objavljeno

dne

Avtor

Eles in SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) sta pripravila pregled, kje je možna priključitev večjih polj sončnih elektrarn.

Na ministrstvu za infrastrukturo si želijo večjih projektov, zato so pripravili seznam lokacij, kjer je mogoče brez težav priključiti večje sončne elektrarne. Elektrarne na teh lokacijah bo treba še vedno umestiti v prostor, priključitev na omrežje pa ne bo problem.

Primernih lokacij za velike sončne elektrarne je 89, od tega Eles ocenjuje, da je na 58 točkah možen priklop brez večjih ovir, drugje pa so določene omejitve, gre lahko za bližino Nature 2000 ali pa je na zemljišču arheološko najdišče in je treba preveriti, pod kakšnimi pogoji bi bilo mogoče izvesti projekt. Ne gre za prvovrstna kmetijska zemljišča, lastništva so različna, en primer je transformatorska postaja pri Litostroju. Na teh točkah je na prenosnem omrežju potencial za priklop 1030 megavatov moči sončnih elektrarn, na distribucijskem pa 795 megavatov.

Trenutno je na voljo seznam v pdf dokumentu, kmalu pa naj bi pripravili interaktivni zemljevid, ter prikaz možnosti priklopa tudi na nizkonapetosnem omrežju, ki je relevantno za vse, ki želijo doma na strehi postaviti sončno elektrarno.

Določili bi tudi prednostna območja za sončne in vetrne elektrarne

Ministrstvo za infrastrukturo je dalo v javno razpravo tudi Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo obnovljivih virov v prostor, ki ga želijo še letos sprejeti na vladi. S tem želijo olajšati umeščanje vetrnih in sončnih elektrarn v prostor. Ukinili bodo na primer presojo čezmejnih vplivov, uvedla bi se domneva, da do določene velikosti te elektrarne ne potrebujejo predhodne presoje vplivov na okolje in uvajajo se roki, ki doslej v mnogih postopkih niso opredeljeni. Do enega megavata sončna elektrarna ne bo potrebovala presoje vplivov na okolje, zdaj lahko investitor pol leta čaka, da mu to povedo pristojni organi.

Omogočil bi tudi gradnjo na kmetijskih zemljiščih, če se ohranja kmetijska dejavnost, na primer če postaviš senco za živino, lahko na strehi narediš sončno elektrarno.

Določili bi tudi prednostna območja za sončne in vetrne elektrarne, na primer degradirana območja, protihrupne ograje, umetna jezera, ki so nastala zaradi pogrezanja, na odlagališčih odpadov, degradiranih površinah in podobno. Ker zakon posega v mnoge druge zakone, pričakujejo burno enomesečno javno razpravo in tudi medresorsko usklajevanje, a pri obnovljivih virih zaostajamo za cilji.

Ministrstvo za infrastrukturo je dalo v javno razpravo tudi Zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo obnovljivih virov v prostor, ki ga želijo še letos sprejeti na vladi. S tem želijo olajšati umeščanje vetrnih in sončnih elektrarn v prostor

Vlada naj bi v prihodnjih sprejela tudi Dolgoročni načrt spodbujanja rabe obnovljivih virov, ki določa, kaj se financira iz prispevka za obnovljive vire energije (OVE). Pomembna novost je, da se ukinjajo vse podpora za prehod na naprave, ki porabljajo zemeljski plin. Letos je za podpore predvidenih 113 milijonov evrov, prihodnje leto pa 150.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Megamesto Neom: Savdska Arabija gradi kar 160 kilometrov dolgo zastekljeno metropolo

Objavljeno

dne

V puščavi Savdske Arabije raste futuristična metropola, zgrajena iz podolžnih povsem zastekljenih struktur in dveh stolpnic, ki se bodo raztezale kar 160 kilometrov prek obsežnega dela rdeče puščave in goratega terena. Dobrodošli v megamesto Neom.

Gre za zadnji projekt savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ki si želi tudi na tak način diverzificirati gospodarstvo te zalivske kraljevine in zmanjšati njeno odvisnost od nafte.

Projekt Neom so oblasti napovedale že leta 2017, vse od takrat pa dviga prah s svojimi megalomanskimi težnjami, kot so leteči taksiji in robotski služabniki.

Tako arhitekti kot gospodarstveniki so se spraševali, kako izvedljivo je vse skupaj, poroča AFP.

A v ponedeljek je princ Mohammed razkril celo še bolj ambiciozno vizijo in podal fantastično sliko utopičnega megalopolisa brez avtomobil, ki da bo postalo mesto, v katerem bo življenje “z naskokom” najbolj udobno in lagodno.

Analitiki so ob tem poudarili, da so se načrti za Neom v teh letih precej spremenili in podvomili o tem, ali se bo “Linija” (The Line), kot so poimenovali osrednji neskončno dolg zastekljeni del, dejansko kdaj uresničila.

Savdska Silicijeva dolina?

Neom so svoj čas oglaševali kot regijsko “Silicijevo dolino”, biotehnološko in digitalno središče, ki bi se raztezalo prek 26.000 kvadratnih kilometrov.

Zdaj je postal prototip povsem novega koncepta urbanega življenja na le 34 kvadratnih kilometrih, ki naslavlja “bivanjsko in okoljsko krizo”, kot je to ubesedil princ Mohammed.

Bo tako videti prihodnost urbanega okolja? Foto: Neom

“Koncept se je tako močno spremenil od tiste prve vizije, da je včasih težko ugotoviti, v katero smer gre: enkrat se krči, drugič raste, tretjič skrene agresivno v desno,” je povedal Robert Mogielnicki iz Inštituta arabskih zalivskih držav v Washingtonu.

Oblasti so sprva dejale, da bo število prebivalcev Neoma največ milijon, princ Mohammed pa je dejal, da bo ta številka do leta 2030 dejansko dosegla 1,2 milijona, do leta 2045 pa se povzpela že na 9 milijonov. Vse to se ujema s prestolonaslednikovim ciljem močno zvišati rast prebivalstva, da bi Savdska Arabija tako postala gospodarska velesila.

Cilj je, da se število prebivalstva do leta 2030 dvigne na 50 milijonov, od tega bi jih polovica predstavljali Savdijci, drugo polovico pa v kraljevino priseljeni tujci. Danes Savdska Arabija šteje 34 milijonov ljudi. Do leta 2040 je cilj 100 milijonov.

“To je glavni namen gradnje Neoma, povečati kapacitete Savdske Arabije, okrepiti prebivalstvo, privabiti ljudi. In ker to gradimo z ničle, zakaj bi kopirali običajna mesta?” je vprašal.

Prva javna predstavitev 500-milijarde savdske investicije leta 2017. Foto: Reuters

Zeleno mesto

Mesto prihodnosti bo delovalo na 100-odstotno obnovljivo energijo, čez celo leto pa bo imelo “zmerno mikroklimo z naravnim prezračevanjem”, razkriva v ponedeljek objavljeni promocijski video.

Kraljevina je sicer v preteklosti že podajala visokoleteče zelene zaveze, kako bo do leta 2060 brez ogljičnega odtisa, a so bili okoljevarstveniki skeptični.

Neom ima sicer odlično lego za uporabo sončne in vetrne energije, v mestu pa naj bi zgradili tudi največjo zeleno hidroelektrarno na svetu, je povedal Torbjorn Soltvedt, analitik pri podjetju Verisk Maplecroft. “A izvedljivost Neoma kot celote še vedno ni jasna, glede na njegovo neprecedenčno razsežnost in stroške projekta.”

“Linija” naj bi bila široka zgolj 200 metrov in naj bi bila savdski odgovor na nenadzorovano in potratno urbano rast. Tako nameravajo stanovanjske enote, šole in parke zložiti enega na drugega v konceptu, ki ga snovalci označujejo za “urbanizem ničelne težnosti”.

Predstavitev letečih taksijev, ki naj bi prevažali ljudi po Neomu. Foto: Reuters

Vse na dosegu petih minut

Prebivalcem bodo na dosegu petih minut hoje “vse dnevne potrebe”, ob tem pa bodo lahko uživali še v takih atrakcijah, kot so pokrita smučišča in ekspresna železnica, ki bo en konec mesta povezala z drugim v pičlih 20 minutah.

Čeprav bo imel Neom povsem svojo zakonodajo, ki jo še pripravljajo, pa savdske oblasti pravijo, da se nimajo nobenega namena odreči prepovedi alkohola, ki velja v celotni kraljevini.

V Neomu že deluje letališče, oblasti pa so maja sporočile, da bodo vzpostavile redno letalsko povezavo z Dubajem, ni pa še jasno, ali so se že začela večja gradbena dela samega mesta.

V Neomu nameravajo do konca desetletja ustvariti 380.000 novih delovnih mest, pri tem pa prebivalcem zagotavljati “popolno ravnotežje med prostim časom in delom”.

Prva faza projekta (do leta 2030) naj bi stala okoli 315 milijard evrov, je povedal princ Mohammed, ki namerava sredstva pridobiti tudi z zasebnimi naložbami.

“A financiranje je le del enačbe. Težje je kupiti povpraševanje, še posebej, ko pričakuješ od ljudi, da bodo del futurističnega eksperimenta,” meni Mogielnicki.

Nadaljuj z branjem

GOSPODARSTVO

Kakšne so zakonske omejitve glede temperature na delovnem mestu?

Objavljeno

dne

Predvsem v vročih poletnih mesecih se pogosto pojavlja vprašanje, ali obstajajo omejitve, glede temperature na delovnem mestu.

Temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom mora ustrezati fiziološkim potrebam delavcev, glede na naravo dela in fizične obremenitve delavcev pri delu. Izjema so hladilnice, kjer se upošteva kriterije za delo v mrazu.

Za izpolnjevanje teh zahtev mora delodajalec upoštevati določila slovenskih standardov za toplotno udobje.

Prav tako mora delodajalec zagotoviti:

  • da so stenska in strešna okna ter steklene pregrade izvedene in opremljene tako, da na delovna mesta prepuščajo le tolikšno količino sončnih žarkov, ki ne poslabša toplotnega okolja v delovnih prostorih,
  • da delavci na delovnem mestu niso izpostavljeni neposrednim toplotnim vplivom ogrevalnih naprav,
  • da okolico delovnih mest, ki so pod močnim toplotnim učinkom naprav ali tehnoloških postopkov, zavaruje pred tem učinkom.

Kakšna je MAKSIMALNA temperatura v delovnem prostoru?

Temperatura zraka v delovnem prostoru ne sme presegati +28 °C.

Izjema so t.i. vroči delovni prostori, kjer temperatura zraka lahko preseže +28 °C, vendar mora delodajalec v tem primeru poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, hodnikih in stopniščih, ki so v povezavi z vročimi delovnimi prostori, ni višja od +20 °C.

Tudi v primeru, da gre le za začasno preseganje teh vrednosti (denimo v vročih poletnih mesecih), mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje, ter v zvezi s tem sprejemati določene ukrepe, kot so:

  • prerazporeditev delovnega časa,
  • krajši delovni čas,
  • pogostejši in daljši odmori med delovnim časom,
  • ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov,
  • zmanjšanje intenzivnosti dela,
  • prekinitev delovnega procesa,…

Če se delovni prostor prezračuje s prezračevalno ali klimatsko napravo, mora zagotoviti, da naprava v prostor dovaja zrak s takšnim odstotkom relativne vlažnosti, ki zagotavlja delavcem udobje pri delu.

Temperatura zraka v delovnem prostoru ne sme presegati +28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme presegati:

  • 80% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 20 °C,
  • 73% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 22 °C,
  • 65% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 24 °C,
  • 60% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 26 °C,
  • 55% pri temperaturi zraka, ki je enaka ali nižja od 28 °C.

Relativna vlažnost dovedenega zraka ne sme biti nižja od 30%.

Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti višja od 29 °C. Temperatura tal delovnih prostorov, v katerih se delavci zadržujejo več kot 2 uri dnevno, ne sme biti višja od 27 °C.

Za gradbišča Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti določa normalno delo do +45 °C.

Kakšna je MINIMALNA temperatura v delovnem prostoru?

Najnižje dopustne temperature, katere bi moral zagotavljati delodajalec v delovnem prostorih, pravilnik ne določa. Določa pa, da se pri zagotavljanju ustrezne temperature zraka v delovnih prostorih upoštevajo standardi za toplotno udobje.

Po teh standardih, bi tako bila najnižja sprejemljiva temperatura za delo v pisarni 20 °C, priporočljiva pa 22 °C.

Predpisana temperatura zraka v pomožnih prostorih v času kurilne sezone:

  • Garderoba – 21 °C
  • Kopalnica – 24 °C
  • Umivalnica – 21 °C
  • Stranišče – 18 °C
  • Soba za počitek – 21 °C
  • Soba za dežurstvo – 21 °C
  • Prostor za prvo pomoč – 21 °C
  • Prostor za noseče in doječe matere – 24 °C
  • Prostor za občasno ogrevanje delavcev – 21 °C
  • Prostor za sušenje, čiščenje in razkuževanje osebne varovalne opreme – 21 °C
Po standardih je najnižja sprejemljiva temperatura za delo v pisarni 20 °C, priporočljiva pa je celo 22 °C.

Temperatura tal delovnih prostorov ne sme biti nižja od 19 °C.

Če delavec opravlja lažja fizična dela na prostem na stalnem delovnem mestu, mora delodajalec med 1. novembrom in 31. marcem omogočiti občasno obiskovanje ogrevanega prostora v primeru, če zunanja temperatura zraka pade pod +16 °C. To ne velja za delovna mesta na začasnih in premičnih gradbiščih (to natančneje ureja Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih).

Delodajalec na gradbišču mora zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti dodatno opredeljuje da se delo normalno izvaja do temperature 8 stopinj C, pri nižjih temperaturah se izvajajo dela samo s pogojem, da so delavci opremljeni z ustreznimi osebnimi varovalnimi sredstvi. Za delo pri nižjih temperaturah je treba poskrbeti tudi za tople napitke.

Delodajalec na gradbišču mora zagotoviti prostor za ogrevanje delavcev, v katerem mora biti temperatura v obdobju med 15. oktobrom in 30. aprilom vsaj 20 °C.

Kaj delavec lahko stori, če je temperatura v delovnem prostoru neustrezna?

Vsekakor je prvi priporočljiv korak, da se delavec obrne na svojega delodajalca, ter ga opozori.

Delavec ima pravico odkloniti delo, ko mu grozi neposredna nevarnost zaživljenje in zdravje, ker niso bili s strani delodajalca i zvedeni predpisani varnostni ukrepi, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

Ta določba se in odklonitev dela se presoja ob vsakem posameznem primeru ločeno. Mnenje inšpektorata pa je, da denimo občasno preseganje denimo temperature 28 °C v prostoru (razen denimo za srčne bolnike), ne predstavlja grožnje za delavca.

Če delodajalec ne želi zagotoviti ustreznih pogojev, pa lahko delavec poda prijavo na pristojni inšpektorat za delo.

e-obrazec e-obrazec: Prijava delodajalca delovni inšpekciji (Inšpektoratu RS za delo) s strani delavca

Nadaljuj z branjem
Gradbeništvo3 dnevi nazaj

Soseska ‘Pod Pekrsko gorco’ s 400 stanovanji v Mariboru tudi uradno odprta

Stanovanjski sklad RS je včeraj v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji. Kot poudarjajo...

GOSPODARSTVO3 dnevi nazaj

Objavljene lokacije, kjer je možna priključitev večjih sončnih elektrarn

Eles in SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) sta pripravila pregled, kje je možna priključitev večjih polj sončnih elektrarn. Na ministrstvu...

DOGODKI6 dni nazaj

Nova stalna razstava Arheološko bogastvo Bele krajine po skoraj 50 letih

Belokranjski muzej Metlika se ponaša z novo stalno arheološko razstavo, ki predstavlja glavne območne najdbe od prazgodovine do srednjega veka,...

DOGODKI6 dni nazaj

Jesenski ZERO EMISSION® dnevi LUMAR

Trajnostna gradnja prihodnosti  – V ŽIVO na prvi slovenski certificirani aktivni hiši V podjetju Lumar, pionirju in inovatorju na področju...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Kaj bo ostalo od dragocenega bizantinskega talnega mozaika v begunskem taborišču v Gazi?

Odkritje bizantinskega talnega mozaika na območju palestinskega begunskega taborišča Bureij v Gazi je poleg vznemirjenja ob “najlepših mozaičnih tleh” vzbudilo...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med...

Arhitektura2 tedna nazaj

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na...

DOGODKI2 tedna nazaj

Oblikovanje Ranka Novaka vpeto v vizualno podobo Mestne galerije Ljubljana

Razstava del v izbranem prerezu skozi oblikovalski opus Ranka Novaka, arhitekta po osnovni izobrazbi, naključno ali ne, sovpada z obeležitvijo...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Lahko s pravilnim ravnanjem odpadkov proizvedemo več energije?

Z inovativnimi pečmi in novim pristopom do smetišč lahko ubijemo dve muhi na en mah – rešimo se lahko preobilice...

E-Mobilnost3 tedni nazaj

Od točke A do B na bolj trajnosten način 

V okviru projekta LinkingAlps Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija odprtokodni...

POPULARNO