GOSPODARSTVO
Podražitve otežujejo sanacije planinskih koč

Planinska društva so v preteklih letih pretresli kar štirje požari planinskih koč. Na Golteh in Okrešlju bosta kmalu dokončani gradnji novih, Kocbekov dom na Korošici bo moral še malo počakati, za Dom na Osankarici pa še ni rešitve.
V preteklih petih letih so pogoreli kar štirje planinski domovi v slovenskih gorah. Leta 2017 so ognjeni zublji uničili Kocbekov dom na Korošici, dve leti pozneje je Planinsko društvo Celje – Matica prizadel še požar Frischaufovega doma na Okrešlju. Lani in leta 2020 pa sta zgorela še Dom na Osankarici in Mozirska koča na Golteh.

Tako celjsko planinsko društvo kakor tudi Planinsko društvo Mozirje sta si hitro po požarih začela prizadevati, da se pogoreli domovi nadomestijo z modernejšimi planinskimi kočami.
Oboji so uspešno pridobili nepovratna sredstva za sanacijo oziroma nadomestno gradnjo treh objektov. Gradnja koče na Golteh dobro napreduje.
Upali so, da bo gradnja potekala hitreje
Gradnja koče na Golteh dobro napreduje. Boštjan Goličnik, predsednik Planinskega društva Mozirje, pravi, da nova koča že stoji, ima ostrešje, v prihodnjih dneh pa pričakujejo še strešno kritino. Strojne inštalacije so končane 70-odstotno, grobe električne inštalacije pa so že končane. Čakajo še tlake in omete.
“Gradnja kar dobro poteka, čeprav smo upali, da bo šlo še hitreje,” je dejal Goličnik. Naprej jim jo je pozimi zagodlo vreme, potem so se začele težave z dvigom cen gradbenega materiala. “To nam je precej zrušilo finančno konstrukcijo, tako da veliko truda vlagamo v to, da naložbo spravimo v okvire svojih zmožnosti,” je še pojasnil.
Društvo je od zavarovalnice prejelo 400.000 evrov, dodatnih 300 tisočakov pa so pridobili na razpisu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Dodali so še nekaj lastnih sredstev in donacije. Naložba se je med tem dvignila na milijon evrov, zato se pri društvu že dogovarjajo z bankami, kako končati projekt, ki bi moral zaradi črpanja nepovratnih sredstev biti končan že novembra.
Planinsko društvo Celje-Matica ostalo kar brez dveh koč
Goličnik upa, da bodo lahko ta rok, glede na težave z zimskimi razmerami in dogajanjem v gradbeništvu, vsaj za kakšen mesec podaljšali in tako v miru končali gradnjo. Podobne težave pestijo tudi Planinsko društvo Celje – Matica, to je v preteklih letih ostalo brez dveh koč. Gradnja dveh koč naenkrat ni bila mogoča, zato so se odločili, da se glede na večjo obiskanost najprej lotijo gradnje Frischaufovega doma na Okrešlju, na Korošici pa so začasno postavili le zabojnike, ki omogočajo prenočitev.
Gradnja novega doma na Okrešlju je dve leti in pol po požaru v polnem teku. Do jeseni bi kočo radi oblekli, sledilo bo opremljanje notranjosti, prihodnje leto pa bi koča lahko znova začela sprejemati goste. Gradnja je do zdaj stala že približno 750.000 evrov in še približno toliko bi potrebovali za njeno dokončanje.

Tudi pri tej gradnji največ težav povzroča dobava gradbenih materialov. “Cene so postale velikanske in se še naprej spreminjajo,” je dejal Miro Eržen s Planinske zveze Slovenije (PZS) in dodal, da so bili razočarani tudi, ker niso prejeli 400.000 evrov pomoči od države, temveč so dobili le 200.000 evrov za kočo na Okrešlju, preostalih 200.000 je bilo namenjenih koči na Korošici.
Slabše kaže Domu na Osankarici
Pri prenovi so pomagali tudi člani PZS-ja, ki je po požaru na Korošici uvedel članarino (en evro) za obnovo, zdaj pa je članarina že postala stalnica. Za dom na Okrešlju so prispevali 110.000 evrov, za Mozirsko kočo pa dvajset tisočakov. “Vsako leto se tako zbere od 35.000 do 40.000 evrov, kar je hvalevreden prispevek, je pa seveda bistveno premajhen, saj vsaka od teh naložb stane več kot milijon evrov,” je povedal Eržen.

Medtem ko se dve koči že gradita in je narejena tudi idejna zasnova za kočo na Korošici, pa za zdaj slabše kaže aprila lani uničenemu Domu na Osankarici, ki ima zasebnega lastnika. Na začetku letošnjega leta so Socialni demokrati Slovenska Bistrica začeli zbirati podpise, da bi se revitalizacije doma lotili občina in država ter v njem uredili izobraževalno središče.
Pobudnik peticije Tin Kampl je pojasnil, da za zdaj kakšnih premikov na tem področju še ni, tudi lastnik ne kaže interesa po obnovi. Skušali bodo začeti resnejše pogovore, da se poenotijo vsaj na lokalni ravni. Poudaril je, da gre v tem primeru tudi za muzej, po njegovem mnenju bi bilo lepo, da bi do prihodnjega leta, ko bo minilo 80 let od padca Pohorskega bataljona, uredili vsaj ta muzejski del.

Več pozornosti namenjajo požarni varnosti
Po pretresljivih požarih zdaj v kočah več pozornosti namenjajo požarni varnosti. Strokovni sodelavec PZS-ja Dušan Prašnikar ocenjuje, da je v povprečju požarna varnost zadovoljiva, del koč pa standardov ne dosega. Največjo nevarnost predstavljajo predvsem stare in dotrajane električne in dimniške napeljave. Zaradi premalo prihodkov številnih koč preprosto ne obnovijo.
V razpisu gospodarskega ministrstva so bila sredstva namenjena tudi požarni sanaciji, ki zato poteka v dobršnem delu koč, ki se v tem času prenavljajo. Sicer pa PZS že desetletje usmerja planinska društva glede požarne varnosti, v zadnjih letih je pripravil tudi več predavanj za oskrbnike in gospodarje koč. Z Zavarovalnico Triglav pa sodelujejo pri opremljanju koč s samodejnimi ampulami in gasilniki.
GOSPODARSTVO
Milan Kuster, direktor podjetja i-Vent, prejel prestižno nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je na slavnostni podelitvi v Cankarjevem domu že 57-ič zapored podelila Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, ki veljajo za najvišje strokovno priznanje v slovenskem gospodarstvu. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Milan Kuster, direktor podjetja i-Vent, ki je s svojo vizijo, inovativnostjo in podjetniškim pogumom ustvaril eno najuspešnejših zgodb v slovenski prezračevalni industriji.
Nagrada GZS: Priznanje vrhunskim gospodarstvenikom
Nagrada GZS se podeljuje posameznikom, ki s svojim delom pomembno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva, inovacij in podjetniškega okolja. Prejemniki nagrade so vodilni gospodarstveniki in gospodarstvenice, ki s svojimi podjetji dosegajo izjemne rezultate, ustvarjajo nova delovna mesta in prispevajo k trajnostnemu razvoju slovenskega gospodarstva.
Ob prejemu nagrade je Milan Kuster izpostavil, da je naloga dobrega direktorja skrb za smisel podjetja: »Če to opravlja dobro, potem tudi vsako delovno mesto pridobi svoj smisel. Sodelavec, ki razume smisel, poslanstvo podjetja, ga udejanja pri svojem delu in aktivnostih. Le tako lahko podjetje kot celota preseže zgolj vsoto posameznih aktivnosti.«
Rdeča nit letošnje podelitve je bila Aristotelova misel, da je celota več kot vsota njenih delov. Gre za to, da uspeh nikoli ni zgolj plod enega posameznika. Kot je poudaril predsednik GZS, Tibor Šimonka, je uspeh ekipa, je skupna strast, je vera, da je skupaj moč doseči več. Po njegovih besedah so letošnji nagrajenci dokaz, da je mogoče uspeti tudi, ko se zdi pot strma in so ovire skoraj nepremagljive: »Z njihovo predanostjo ne gradijo le lastnih podjetij – gradijo prihodnost Slovenije.«
Predsednica Republike Slovenije, Nataša Pirc Musar, pa je v svojem nagovoru izpostavila, da delo nagrajencev podpira različne družbene dejavnosti, kot so kultura, šport in humanitarne akcije, ter prispeva k razvoju lokalnih skupnosti. Poudarila je, da imamo močno socialno državo lahko le z močnim in odpornim gospodarstvom.

Milan Kuster: Vizionar, ki je spremenil slovenski trg prezračevanja
Milan Kuster je svoje podjetniško potovanje začel iz osebne potrebe – iskanja rešitev za zdravstvene težave svoje hčere. To ga je pripeljalo v svet prezračevalnih sistemov, kjer je prepoznal velik potencial za izboljšave in inovacije. Leta 2010 je ustanovil podjetje Lunos d.o.o., ki je hitro postalo sinonim za vrhunske prezračevalne rešitve.
Vendar pa je Kusterjeva podjetniška ambicija segla dlje. Omejitve pri sodelovanju z nemškim partnerjem so ga spodbudile, da ustanovi i-Vent d.o.o., podjetje, specializirano za razvoj pametnih prezračevalnih sistemov. Kuster je s svojo ekipo razvil lastne visokotehnološke prezračevalne rešitve, ki omogočajo energetsko učinkovito in avtomatizirano prezračevanje bivalnih prostorov.
Danes je i-Vent globalni igralec na področju prezračevanja, zahvaljujoč partnerstvu z britansko delniško družbo Volution Group. To je podjetju omogočilo dostop do novih trgov in nadaljnji razvoj inovacij, zaradi česar je i-Vent postal prepoznan kot eden vodilnih ponudnikov pametnih prezračevalnih sistemov v Evropi.

Dodatno priznanje: Izbrana znamka zaupanja 2025
Ob Nagradi GZS je podjetje i-Vent nedavno prejelo še eno prestižno priznanje – naziv Izbrana znamka zaupanja 2025. To priznanje, ki ga podeljujejo potrošniki, potrjuje izjemno kakovost in zaupanje v blagovno znamko i-Vent.
»Prejeti nagrado GZS in hkrati pridobiti naziv Izbrana znamka zaupanja 2025 je dokaz, da gremo v pravo smer. Inovacije, kakovost in skrb za dobrobit uporabnikov so naše vodilo, ki mu bomo sledili tudi v prihodnje,« je ob tem poudaril Milan Kuster.
Vrednote, ki vodijo do uspeha
Milan Kuster je skozi svojo poslovno pot dokazal, da uspeh ni zgolj v inovacijah, temveč predvsem v ljudeh. Njegova filozofija temelji na poštenem in odgovornem vodenju, spoštovanju zaposlenih ter vlaganju v razvoj in izobraževanje.
Podjetje i-Vent se zaveda tudi pomena družbene odgovornosti. S številnimi donacijami in sponzorstvi podpira športne, kulturne in humanitarne projekte ter aktivno sodeluje pri izboljšanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih.
Pogled v prihodnost
Milan Kuster in njegova ekipa ostajajo zavezani razvoju naprednih rešitev, ki bodo še naprej postavljale nove standarde na področju prezračevanja. S kombinacijo inovativnosti, podjetniške drznosti in neomajne predanosti kakovosti i-Vent nadaljuje svojo pot kot vodilni ponudnik pametnih prezračevalnih sistemov.
Njegova zgodba je dokaz, da se lahko s pravo vizijo, pogumom in trdim delom doseže izjemne uspehe – tako na nacionalni kot mednarodni ravni.

GOSPODARSTVO
Gospodarska klima v januarju enaka kot mesec prej

Kazalnik gospodarske klime je pod dolgoletnim povprečjem, januarja je znašal –2,6 odstotne točke, medletno pa se je zvišal za 0,4 odstotne točke.
Na začetku leta je bilo razpoloženje v gospodarstvu na enaki ravni kot ob koncu lanskega leta, a nekoliko boljše v primerjavi z lanskim januarjem. Vrednost kazalnika gospodarske klime je januarja znašala –2,6 odstotne točke, enako kot mesec prej, medletno pa se je zvišala za 0,4 odstotne točke. Sicer pa je bilo lani gibanje kazalnika na splošno stabilno, brez večjih odstopanj in pod dolgoletnim povprečjem, ugotavljajo na državnem statističnem uradu (Surs).
K medletnemu izboljšanju so prispevali kazalniki v storitvenih dejavnostih (0,7 odstotne točke), trgovini na drobno (0,2 odstotne točke) in predelovalnih dejavnostih (0,1 odstotne točke). Negativno pa sta vplivala kazalnika razpoloženja v gradbeništvu (0,4 odstotne točke) in med potrošniki (0,1 odstotne točke).
Tudi kazalnik zaupanja je bil januarja v vseh štirih krovnih gospodarskih panogah na precej enaki ravni kot decembra. Kot omejitve so sicer v proizvodnji navedli negotove gospodarske razmere, v trgovini konkurenco, v gradbeništvu pomanjkanje usposobljenih delavcev, v storitvenih dejavnostih pa nezadostno povpraševanje. Sicer pa je bil kazalnik zaupanja mesečno rahlo boljši v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in storitvah, poslabšal pa se je v trgovini na drobno, so še izračunali na Sursu.
EKOLOGIJA
Na svetovni gospodarski forum (WEF), kjer teče beseda o izpustih, raje z letalom kot okolju prijaznim prevoznim sredstvom

Če tudi je bilo ogromno pozivov, naj se udeleženci v Davos odpravijo z vlaki oziroma bolj trajnostnimi prevoznimi sredstvi, je samo prvi dan na najbližjem letališču pristalo za 170 odstotkov več zasebnih letal, kot sicer. Že lani so podnebni aktivisti udeležence Svetovnega gospodarskega foruma obtožili hinavščine, saj so z zasebnimi leti v Davos v enem tednu proizvedli toliko emisij CO2 kot jih proizvede 350.000 povprečnih avtomobilov. Na forumu pa nato razpravljajo o tem, kako je treba zmanjšati izpuste CO2.
Pred dnevi se je v švicarskem Davosu začel 55. Svetovni gospodarski forum (WEF), na katerem približno 2500 politikov, strokovnjakov, gospodarstvenikov in predstavnikov različnih organizacij razpravlja o globalnih izzivih. Beseda med drugim teče o konfliktih po svetu, umetni inteligenci in podnebnih spremembah. A kaj, ko vsaj pri slednji temi očitno ostaja le pri besedah. Dejanja nekaterih udeležencev so prav v nasprotju z ukrepi, ki jih zagovarja stroka za omilitev podnebnih sprememb in v nasprotju s pozivi o nujnosti zmanjšanja emisij CO2, ki jih običajno slišimo v razpravah.
Podatki spletne strani za spremljanje letov Flightradar24 namreč kažejo na močno povečan promet zasebnih letal na letališčih v bližini Davosa. Na letališču v Zürichu, ki je najbližje veliko letališče, je samo v ponedeljek pristalo 54 zasebnih letal. To je 170 odstotkov več kot jih je v povprečju pristalo v minulem tednu.

“Neposredno pred in med WEF beležimo okoli 1000 dodatnih letov. To so lahko poslovna letala, državniška letala ali helikopterji,” je za Euronews Green povedal tiskovni predstavnik letališča v Zürichu.
Delegati, ki se odpravljajo v Davos, pa pogosto uporabljajo tudi druga letališča, kot so Saint Moritz, Friedrichshafen in St. Gallen-Alternheim. Tudi ta tri letališča so v ponedeljek zabeležila več zasebnih letal kot sicer. Denimo v Friedrichshafnu je pristalo za 33 odstotkov več letal kot običajno.
Najdaljši zasebni let iz Havajev
V ponedeljek je okoli poldneva na züriškem letališču pristalo zasebno letalo s Havajev. Letalo je letelo 14 ur in 40 minut, da je premostilo razdaljo 12.404 kilometrov od letališča v Kailua-Koni do Züricha. Na istem letališču je pristalo še nekaj zasebnih letal iz Kalifornije, Seattla in Pekinga.
Kar nekaj zasebnih letov je bilo takšnih, ki so leteli na razdalji, manjši od 500 kilometrov. Kar tri letala so priletela iz Milana, ki je od Davosa oddaljen okoli 200 kilometrov zračne linije. Eno zasebno letalo je priletelo iz Genove in dve iz Pariza, čeprav obstajajo dobre in hitre povezave z vlaki.

Težko je sicer z gotovostjo trditi, da so bili potniki na vseh teh zasebnih letih namenjeni v Davos. Veliko lažje pa je o tem ugibati pri vladnih letalih, ki so prav tako pristala v Švici. Predstavniki libijske vlade so denimo prispeli z letalom 5A-LBY, Embraer Legacy 600. Iraška vlada in poljska vlada sta za polet v Švico izbrali ogromne Boeinge 737, letala, ki so namenjena za prevoz več kot 160 potnikov, a so verjetno prevažala le peščico ljudi.
A emisije delegatov se ne zaključijo s tem, ko letalo pristane. Številni se nato z letališča vkrcajo na helikopterje, ki jih prepeljejo direktno v Davos. S tem pa ustvarijo še dodatne izpuste CO2. Greenpeaceovi aktivisti so zato v ponedeljek blokirali dostop do heliporta Davos Lago in pozvali k “reformam, ki bodo omogočile pošteno obdavčitev premoženja superbogatih po svetu”. Organizatorji foruma so omogočili celo brezplačna potovanja z vlakom, udeležencem pa zagotavljajo dereze za čevlje, da bi jih spodbudili, da po prizorišču čim več hodijo in čim manj uporabljajo avtomobile. Kljub pozivom organizatorjev WEF in nevladnih organizacij, naj delegati v Davos potujejo na čim bolj trajnosten način, pa povečano število zasebnih letal v Švici kaže prav nasprotno.
“Ponovno povečanje števila potovanj z zasebnimi letali v Davos – kljub temu, da je WEF okrepil prizadevanja, da bi udeležence spodbudil k izbiri energetsko učinkovitejših načinov prihoda – pomeni, da mora WEF vidno prevzeti pobudo, ko so voditelji tam prisotni,” je za Euronews Green dejala Denise Auclair, vodja nevladne organizacije Travel Smart Campaign. Prepričana je, da bi moralo vprašanje zasebnih letov in trajnostni način potovanja biti neposredno uvrščeno na agendo foruma.

Potovanje z redno linijo bi prihranilo 87 odstotkov emisij
Poslovneži in politiki pogosto omenjajo čas kot glavni razlog, zakaj se ne odločijo za potovanje z vlakom, pač pa raje odletijo z zasebnim letalom. Toda, čeprav ta argument morda drži za delegate, ki prihajajo iz res oddaljenih krajev, kot so Havaji in ZDA, pa imajo še vedno možnost, da se vkrcajo na potniško letalo in s tem zmanjšajo svoj ogljični odtis.
Po nekaterih ocenah bi delegat, ki bi se denimo iz ZDA v Švico namesto z zasebnim letom odpravil z redno potniško linijo, prihranil okoli 87 odstotkov svojih emisij CO2.
“Veliko ljudi uporablja ta letala kot taksije, pri čemer se z letalom odpravijo na poljubne razdalje preprosto zato, ker je to bolj priročno,” je za BBC pojasnil profesor Stefan Gossling z univerze Linnaeus. “Če nekdo z letom v eni uri proizvede toliko izpustov, kot jih povprečen človek v enem letu – samo za ogled nogometne tekme – potem to morda kaže, da ti ljudje mislijo, da za njih standardi, ki jih imamo kot svetovna skupnost, ne veljajo,” je poudaril.
Leta 2023 so zasebna letala proizvedla 15,6 milijona ton CO2, kar je enakovredno temu, da bi z bencinskim avtomobilom prevozili skoraj 64 milijard kilometrov, ocenjuje Euronews Green. Čeprav v končni računici to k svetovnim emisijam prispeva le 1,8 odstotka izpustov CO2, je pri tem ključno, da se zavedamo, da to količino proizvaja zelo majhno število ljudi. Za primerjavo: letalski promet v celoti je odgovoren za približno štiri odstotke letnih svetovnih emisij CO2, skoraj polovico od tega prispevajo torej zasebna letala.

In še to: raziskave so pokazale, da je med leti 2019 in 2023 skoraj polovica od 19 milijonov zasebnih letov opravila razdalje, krajše od 500 kilometrov.
Na razdaljah, ki so krajše od 500 kilometrov, pa izgovorov praktično ni. Let iz Milana denimo traja približno eno uro, pri čemer ni vštet čas, ki je potreben za prihod na letališče in varnostne postopke. Z vlakom bi delegat za isto pot porabil tri ure in 12 minut, s tem, da je potovanje z vlakom udobno in omogoča potniku, da med potjo kaj postori na računalniku.
Več okoljskih nevladnih organizacij je v odprtem pismu pozvalo k prizadevanjem za trajnostna potovanja v Davos. V njem so uporabo zasebnih letal označili za simbol globalne neenakosti glede dostopa do virov in prizadevanj, da se naslovijo globalne grožnje. “Vsako zasebno letalo, ki leti v Davos, pošilja sporočilo, da velika globalna podjetja, ki imajo vsa sredstva in moč in bi lahko bila zgled, nimajo prave volje in odgovornosti za preproste spremembe, s katerimi bi pomagale segrevanje planeta ohraniti pod 1,5 stopinje,” so zapisali.

Zasebna letala so z okoljevarstvenega vidika najslabša izbira za potovanje, saj povzročajo največ izpustov CO2 na potniški kilometer. Kljub temu, da se v zadnjih letih veliko ozavešča o pomenu bolj trajnostnega načina potovanja, je švedska univerza Linnaeus ugotovila, da so se izpusti zasebnih letal med letoma 2019 in 2023 povečali za 46 odstotkov.
-
Gradbeništvo2 meseca nazaj
Colliers: Stabilna rast slovenskega nepremičninskega trga navkljub globalnim izzivom
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Arhitekt Mušič kritično o prenovi železniške postaje v Ljubljani: “Zlovešča napoved ukradenega kolodvora se ne sme uresničiti”
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
MATERIAL BAR na Milanskem tednu oblikovanja 2025
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Prenova železniške postaje Ljubljana: SAZU podpira Marka Mušiča
-
TEHNOLOGIJE2 meseca nazaj
Samsung z novo kolekcijo Art Basel Hong Kong nadgrajuje doživetje umetnosti na domu
-
Arhitektura2 tedna nazaj
Predstvljne projekt, ki bo Slovenijo zastopal na beneškem arhitekturnem bienalu
-
Dizajn1 mesec nazaj
MODUL EDGE prejemnik nagrade Red Dot Design Award 2025