Gradbeništvo
Koper po 40 letih dobil novo avtobusno postajo
V Kopru imajo novo avtobusno postajo. Uredili so 14 pokritih peronov, sanitarije, čakalnico za potnike. Naložba je vredna 2,3 milijona evrov.
Sinoči so v Kopru odprli novo avtobusno postajo, ki jo bo upravljala družba Arriva. Koprski župan Aleš Bržan pravi, da bodo v prihodnje na tem območju potnikom ponudili možnost kombiniranja različnih prevoznih sredstev. “Avtobusa in vlaka, javnega potniškega prometa in mestnih koles, središče mesta pa želimo približati tudi z brezplačnimi vožnjami z električnimi vozili,” napoveduje.
Avtobusna postaja je pomemben del podobe mesta: če je urejena, je lep tudi vtis potnikov. To je bila rdeča nit odprtja nove postaje v Kopru, z željo, da bi ob tem spodbudili trajnostno mobilnost:
“Končno lahko rečemo, da smo ponosni na avtobusno postajo, na katero še včeraj nismo mogli biti. Vesel sem, da smo uredili tudi ta del, in še kakšno novo vstopno točko bo treba tudi urediti,” je povedal Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper.
“Postaja je moderno tehnično opremljena, zgrajena po najvišjih standardih, digitalizirana, tako da mi se zelo veselimo, da čim prej to zadevo tudi spravimo v življenje,” je povedal David Perko, komercialni direktor skupine Arriva.
Deljena mnenja o elipsasti nadstrešnici
Nova postaja, ki je nadomestila nekdanjo neurejeno in dotrajano, se razteza na 3600 kvadratnih metrih površine. Potniki lahko na prihod avtobusa čakajo v bližnjem lokalu s čakalnico ali na svežem zraku pod nadstrešnico, ki varuje pred dežjem in žgočim soncem.
Nekateri so sicer skeptični do oblike postaje in funkcionalnosti nadstrešnice. Menijo, da ta čakajočih ne bo dobro ščitila pred sunki burje in dežjem, če bo ta padal pod kotom. V občini očitke zavračajo in pravijo, da so zunanje klopi opremili s stekleno zaščito, ki bo potnike varovala pred vetrom. “Zunanjo podobo avtobusne postaje je narekovala želja po enostavnosti in funkcionalnosti,” dodajajo v občini.
Majhna parcela je bila poseben izziv za arhitekte. Nastala je postaja elipsaste oblike. “Dve elipsi in najboljša možnost izvedbe tako peš kot tudi avtomobilskega, avtobusnega prometa,” je povedala arhitektka Vanda Žunić.
Tako občina kot potniki si želijo celostne obnove tega območja, kjer je tudi dotrajana železniška postaja. “Objekt je v lasti Slovenskih železnic, mi smo jih nekajkrat že kontaktirali, nekaj projektov je baje pripravljenih. Železnice čakajo na finance in na čas, da lahko to izpeljejo, upam, da se bo to zgodilo čim prej. Naj bo to spodbuda, da se zgodi,” je povedal Bržan.
Med zanimivosti nove pridobitve avtobusne postaje so samočistilne sanitarije, prve v Sloveniji.
GOSPODARSTVO
Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje
Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in nove postajne dvorane, kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje naročila. Obe ponudbi sta presegali zagotovljena sredstva. Kot so povedali v direkciji, bodo razpis ponovili.
Ponudbeni ceni v obeh prejetih ponudbah presegata naročnikova zagotovljena sredstva za naročilo, zaradi česar ponudbi v skladu z zakonom o javnem naročanju nista dopustni, je v odločitvi na portalu javnih naročil, objavljeni 1. februarja, navedla direkcija in dodala, da je zato ponudbi kot nedopustni zavrnila in postopek zaključila brez oddaje javnega naročila.
Zoper odločitev se lahko v roku osmih delovnih dni od objave vloži revizijski zahtevek.
Direkcija je v odločitvi o zavrnitvi ponudb navedla še, da višine zagotovljenih sredstev ne razkriva, ker bi to lahko negativno vplivalo na njen poslovni interes pri ponovnem oddajanju naročila. Če bi višini zagotovljenih sredstev razkrila, ponudniki namreč ne bi bili motivirani ponudbene cene znižati bistveno pod višino zagotovljenih sredstev. Kot so danes dodatno povedali v direkciji, bodo javno naročilo ponovili.
Ponudbi sta oddala konzorcij SŽ – Železniško gradbeno podjetje Ljubljana, Kolektor Igin, CGP in GH Holding ter VOC Celje, je navedla direkcija. Koliko sta ponudbi znašali, ni razkrila, kot je nedavno pisal časnik Dnevnik, pa je ponudba konzorcija znašala 260,8 milijona evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov z DDV.
Direkcija je ob objavi razpisa novembra lani kot ocenjeno vrednost del navedla 136,6 milijona evrov brez DDV oz. 166,7 milijona evrov z DDV.
Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.
Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.
GOSPODARSTVO
Soseska Galaksija – mega projekt podjetnika Iva Boscarola s 1000 stanovanji v Ljubljani
Po naložbi v nekdanji Kolosej podjetnik Ivo Boscarol v Ljubljani napoveduje še večji projekt. Gradnjo soseske s tisoč stanovanji in po, kot pravi, dostopnih cenah. Dobri obeti torej, kljub temu pa vsi stanovanjski problemi v Ljubljani, kjer se je zadnja leta gradilo predvsem za elito, ne bodo rešeni. Država sicer obljublja še dva tisoč stanovanj do leta 2025, je pa to precej manj od predvolilnih obljub.
Soseska Galaksija – mega projekt ajdovskega podjetnika Iva Boscarola in njegove hčere ob Šmartinski cesti v Ljubljani – naj bi se na zemljišču, nekoč v lasti Žita, začel že kmalu. “Začeli bomo rušiti ta objekt starega mlina in potem seveda tudi oba silosa. To začnemo aprila,” je dejal Boscarol.
Boscarol na devet in pol hektarjev velikem zemljišču napoveduje 1000 stanovanj, pa tudi vse, kar je za stanovalce potrebno. Od šole, otroškega vrtca, trgovin, gostiln, zunanjih površin, servisov, avtopralnic. Projekt, vreden približno pol milijarde evrov, bo torej kot mesto v malem. In če se je v zadnjih letih v Ljubljani gradilo predvsem za elito, pa Boscarol obljublja, da bo večina stanovanj po dostopnih cenah. “Za kvadratni meter bo v povprečju treba odšteti 3000 evrov.”
Oziroma 25 odstotkov manj od srednje cene stanovanja v Ljubljani, ki je bila v lanskem prvem polletju 3880 evrov na kvadratni meter. A stanovanjski problem v Ljubljani še ne bo rešen. Po nekaterih ocenah primanjkuje od tri do štiri tisoč stanovanj. Spomnimo se pompoznih obljub iz predvolilnega časa: 20 do 30 tisoč novih stanovanj v Sloveniji do leta 2030. Da so nerealne, je danes jasno, so pa zato nove napovedi.
“Do leta 2025 bo s strani Stanovanjskega sklada zgrajenih 2000 stanovanj,” je dejal Luka Omladič, državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Za to je že zagotovljenih 51 milijonov evrov, skupaj s stanovanji, ki jih bodo gradile občine. “Vladna zaveza do leta 2026 – 5000 neprofitnih najemnih stanovanj – bo izpolnjena.”
A zasebne investicije so lahko bolj učinkovite od državnih, so prepričani nekateri. Tudi Boscarol bo moral najprej doseči spremembo namembnosti zemljišč.
Na Mestni občini Ljubljana napovedanega projekta konkretno še ne komentirajo, pišejo pa, da podpirajo “vsako namero, ki gre v smeri cenovno dostopnih stanovanj in javne koristi”. Boscarol je bil bolj konkreten in poudaril, da so na MOL zelo naklonjeni taki ideji. Kot pravi, so vlogo za spremembo namembnosti že vložili, nova soseska pa naj bi sprejela prve stanovalce čez pet let.
Gradbeništvo
Občina vam lahko prepove večbarvno fasado
Izdana so priporočila za pripravo odloka o urejenosti naselij in krajine, ki vam lahko prepove večbarvne fasade, odloča, iz kakšnega materiala in kakšne oblike je lahko dvoriščna ograja in podobno. Služi kot pomoč občinam pri urejanju naselij in krajin.
Priporočila za pripravo odloka o urejenosti naselij in krajine, ki jih je v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, izdalo Ministrstvo za naravne vire in prostor je namenjen občinam, prostorskim načrtovalcem, urbanistom, arhitektom, krajinskim arhitektom ter drugim deležnikom s področja urejanja prostora, ki se ukvarjajo z vprašanji o urejenosti naselij in krajine.
”Ni vseeno, kako oblikujemo javne prostore, kakšen material uporabimo za urbano opremo, kako uredimo počivališče, kako urejamo zelene površine in obrezujemo drevesa, kam in kako postavljamo obvestilne in oglaševalne panoje, kakšne bodo barve fasad, ali na katero stran ulice bomo dopuščali postavitev hladilnih naprav,” v priporočilih zapiše Uroš Brežan, minister za naravne vire in prostor.
Občina vam lahko prepove kričeče barve fasade
Barva fasade je pomemben element, ki daje vsaki hiši svoj značaj. Lastniki objektov imajo različne okuse, nekateri prisegajo na klasične odtenke, medtem ko drugi radi izstopajo z divjimi barvami. A kakšne omejitve obstajajo pri izbiri barve fasade in kdo jih ureja?
Nadzor nad izgledom objektov izvaja vsaka občina posebej. Tako je v 92. členu Občinskega prostorskega načrta (OPN) občine Maribor na primer zapisano, da ”fasade stavb ne smejo biti signalnih ali fluorescentnih barv, to je barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne. Prav tako ni dopustna kombinacija signalnih ali fluorescentnih barv med seboj”. Barva fasad stavb pa se določi v OPPN oziroma v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Poleg barv fasad pa vam lahko občine prepovedo namestitev neprimernih fasadnih elementov, kot so kiparska plastika, izveski in podobno, obdelavo okenskih okvirjev, zasteklitev balkonov.
Izvedli so celo barvno študijo fasad za vseh 28 naselij v občini, namen analize pa je bil prepoznati prevladujoč kolorit posameznega naselja in ugotoviti kje so večja odstopanja, ki negativno vplivajo na urejenost naselij in njihovo podobo.
Ne samo pri fasadah, previdno tudi pri gradnji ograj
Občina vam lahko narekuje tudi izgled vaše ograje. Iz priporočil lahko razberemo, da lahko določijo barvo, material, dimenzijo in umestitev v prostor v odnosu do javnega prostora. OPN občine Maribor narekuje, da so ograje lahko visoke do 2 m vključno z morebitnim podpornim ali opornim zidom, v križišču pa je potek in višino ograje potrebno prilagoditi trikotniku preglednosti. Pri postavljanju obulične ograje pa potrebujete soglasje upravljavca javne ceste.
-
Dizajn2 meseca nazaj
Oblikovalska nagrada za mobilno enoto Ilustratorski kot tandema Sara&Sara
-
AVTOMOBILNOST1 mesec nazaj
Nova Ford Kuga je že na slovenskih cestah
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine
-
Materiali1 mesec nazaj
Barve poenostavijo izbiro
-
GRADNJA1 mesec nazaj
Lumar uspešno izvedel test požarne odpornosti
-
RAZSTAVA2 tedna nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
EKOLOGIJA1 mesec nazaj
V Italiji divja peklenska suša
-
Energetska učinkovitost4 tedni nazaj
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike