Connect with us

Arhitektura

Megamesto Neom: Savdska Arabija gradi kar 160 kilometrov dolgo zastekljeno metropolo

Objavljeno

dne

V puščavi Savdske Arabije raste futuristična metropola, zgrajena iz podolžnih povsem zastekljenih struktur in dveh stolpnic, ki se bodo raztezale kar 160 kilometrov prek obsežnega dela rdeče puščave in goratega terena. Dobrodošli v megamesto Neom.

Gre za zadnji projekt savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ki si želi tudi na tak način diverzificirati gospodarstvo te zalivske kraljevine in zmanjšati njeno odvisnost od nafte.

Projekt Neom so oblasti napovedale že leta 2017, vse od takrat pa dviga prah s svojimi megalomanskimi težnjami, kot so leteči taksiji in robotski služabniki.

Tako arhitekti kot gospodarstveniki so se spraševali, kako izvedljivo je vse skupaj, poroča AFP.

A v ponedeljek je princ Mohammed razkril celo še bolj ambiciozno vizijo in podal fantastično sliko utopičnega megalopolisa brez avtomobil, ki da bo postalo mesto, v katerem bo življenje “z naskokom” najbolj udobno in lagodno.

Analitiki so ob tem poudarili, da so se načrti za Neom v teh letih precej spremenili in podvomili o tem, ali se bo “Linija” (The Line), kot so poimenovali osrednji neskončno dolg zastekljeni del, dejansko kdaj uresničila.

Savdska Silicijeva dolina?

Neom so svoj čas oglaševali kot regijsko “Silicijevo dolino”, biotehnološko in digitalno središče, ki bi se raztezalo prek 26.000 kvadratnih kilometrov.

Zdaj je postal prototip povsem novega koncepta urbanega življenja na le 34 kvadratnih kilometrih, ki naslavlja “bivanjsko in okoljsko krizo”, kot je to ubesedil princ Mohammed.

Bo tako videti prihodnost urbanega okolja? Foto: Neom

“Koncept se je tako močno spremenil od tiste prve vizije, da je včasih težko ugotoviti, v katero smer gre: enkrat se krči, drugič raste, tretjič skrene agresivno v desno,” je povedal Robert Mogielnicki iz Inštituta arabskih zalivskih držav v Washingtonu.

Oblasti so sprva dejale, da bo število prebivalcev Neoma največ milijon, princ Mohammed pa je dejal, da bo ta številka do leta 2030 dejansko dosegla 1,2 milijona, do leta 2045 pa se povzpela že na 9 milijonov. Vse to se ujema s prestolonaslednikovim ciljem močno zvišati rast prebivalstva, da bi Savdska Arabija tako postala gospodarska velesila.

Cilj je, da se število prebivalstva do leta 2030 dvigne na 50 milijonov, od tega bi jih polovica predstavljali Savdijci, drugo polovico pa v kraljevino priseljeni tujci. Danes Savdska Arabija šteje 34 milijonov ljudi. Do leta 2040 je cilj 100 milijonov.

“To je glavni namen gradnje Neoma, povečati kapacitete Savdske Arabije, okrepiti prebivalstvo, privabiti ljudi. In ker to gradimo z ničle, zakaj bi kopirali običajna mesta?” je vprašal.

Prva javna predstavitev 500-milijarde savdske investicije leta 2017. Foto: Reuters

Zeleno mesto

Mesto prihodnosti bo delovalo na 100-odstotno obnovljivo energijo, čez celo leto pa bo imelo “zmerno mikroklimo z naravnim prezračevanjem”, razkriva v ponedeljek objavljeni promocijski video.

Kraljevina je sicer v preteklosti že podajala visokoleteče zelene zaveze, kako bo do leta 2060 brez ogljičnega odtisa, a so bili okoljevarstveniki skeptični.

Neom ima sicer odlično lego za uporabo sončne in vetrne energije, v mestu pa naj bi zgradili tudi največjo zeleno hidroelektrarno na svetu, je povedal Torbjorn Soltvedt, analitik pri podjetju Verisk Maplecroft. “A izvedljivost Neoma kot celote še vedno ni jasna, glede na njegovo neprecedenčno razsežnost in stroške projekta.”

“Linija” naj bi bila široka zgolj 200 metrov in naj bi bila savdski odgovor na nenadzorovano in potratno urbano rast. Tako nameravajo stanovanjske enote, šole in parke zložiti enega na drugega v konceptu, ki ga snovalci označujejo za “urbanizem ničelne težnosti”.

Predstavitev letečih taksijev, ki naj bi prevažali ljudi po Neomu. Foto: Reuters

Vse na dosegu petih minut

Prebivalcem bodo na dosegu petih minut hoje “vse dnevne potrebe”, ob tem pa bodo lahko uživali še v takih atrakcijah, kot so pokrita smučišča in ekspresna železnica, ki bo en konec mesta povezala z drugim v pičlih 20 minutah.

Čeprav bo imel Neom povsem svojo zakonodajo, ki jo še pripravljajo, pa savdske oblasti pravijo, da se nimajo nobenega namena odreči prepovedi alkohola, ki velja v celotni kraljevini.

V Neomu že deluje letališče, oblasti pa so maja sporočile, da bodo vzpostavile redno letalsko povezavo z Dubajem, ni pa še jasno, ali so se že začela večja gradbena dela samega mesta.

V Neomu nameravajo do konca desetletja ustvariti 380.000 novih delovnih mest, pri tem pa prebivalcem zagotavljati “popolno ravnotežje med prostim časom in delom”.

Prva faza projekta (do leta 2030) naj bi stala okoli 315 milijard evrov, je povedal princ Mohammed, ki namerava sredstva pridobiti tudi z zasebnimi naložbami.

“A financiranje je le del enačbe. Težje je kupiti povpraševanje, še posebej, ko pričakuješ od ljudi, da bodo del futurističnega eksperimenta,” meni Mogielnicki.

Arhitektura

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Objavljeno

dne

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo o kakovostnih ambientih, ki bi jih lahko imele naše krajine, kraji in stavbe.

Zato so se letos na seminarskih skupinah na fakulteti ukvarjali tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje.

Fakulteta za arhitekturo predstavlja sklepno razstavo seminarjev fakultete, ki jo je naslovila Polna hiša – odpirajo jo danes, na ogled pa bo do 21. junija. Razstava raziskuje prostor skozi prizmo akutnih vprašanj, kot so izjemni vremenski pojavi, prihodnji razvoj univerzitetnega mesta in vnovična uporaba kulturne dediščine. Obravnava jih v širšem kontekstu, preizkuša rešitve in predlaga alternative.

Po besedah dekana Mihaela Dešmana je sklepna razstava sežetek celoletnega dela seminarskih skupin. “Letos smo priča še globljemu povezovanju seminarjev, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko, s tem pa ilustrirajo kompleksnost delovanja poklica arhitekta in urbanista v prostoru”.

O trojici seminarjev pove, da se v teh sprašujejo, “kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej“.

Foto: Fakulteta za arhitekturo

Sedem seminarjev se je povezalo v še širši kontekst raziskovalnega projekta HEI-TRANSFORM, ki ga koordinira ljubljanska Fakulteta za arhitekturo. Temeljni raziskovalni projekt na področju vnovične uporabe nepremične kulturne dediščine združuje 14 institucij in najvidnejše strokovnjake. Študenti arhitekture in urbanizma na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na razstavi predstavljajo štiri revitalizacijske laboratorije – naselbinsko dediščino Kostanjevice na Krki, opuščeno industrijsko dediščino v središču Hrastnika, grajski grič v Gornji Radgoni z njegovo arheološko dediščino ter grad Hrastovec. S sodelovanjem raziskovalcev in inovativnega participatornega pristopa k načrtovanju so oblikovali rešitve, ki bodo pripomogle k razvoju modela trajnostnega pristopanja k prilagojeni ponovni rabi opuščene dediščine.

Prostorska vizija razvoja Univerze v Ljubljani je povezala štiri seminarje Fakultete za arhitekturo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za prostorsko sociologijo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ljubljansko Filozofsko fakulteto ter gostujoče institucije. Z odzivi opozarjajo na dejstvo, da mora univerza poleg reprezentančne in simbolne vloge ujeti tudi duha časa, ki zahteva programsko vedno bolj fleksibilne in nedoločene prostore, pa tudi univerzalno dostopnost, ogljično nevtralnost ter navsezadnje tudi kakovost njenega odprtega prostora in arhitekture, ki mora presegati zgolj funkcionalno in tehnično dovršenost.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Objavljeno

dne

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo Expo 2020. Stroški odstranitve bodo znašali najmanj 1,5 milijona evrov.

Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s poročilom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o izvedenih dejavnostih pri projektu Expo City Dubaj po koncu delovanja slovenskega paviljona.

Paviljon bi podarili organizatorju, če bo zanimanje
Analiza ministrstva o mogočih rešitvah za paviljon je pokazala, da obstajata dve možnosti: oddaja paviljona v dolgoročni najem ali odstranitev paviljona in povrnitev zemljišča v prvotno stanje, so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.

Glede na predvidene stroške obeh možnosti se je vlada na predlog gospodarskega ministrstva odločila za odstranitev paviljona. Ta bi potekala v letih 2024 in 2025, ocenjena vrednost odstranitve pa bi znašala najmanj 1,5 milijona evrov.

Če bo obstajala možnost prodaje paviljona organizatorju, ki bi ga nato odstranil na lastne stroške, ali možnost, da se paviljon podari, bo Slovenija to možnost izkoristila, so navedli na vladi.

Slovenski paviljon, ki je bil med drugim prepoznaven po fasadi s 45 tisoč rastlinami in leseno streho, je bil na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju eden bolj opaznih nacionalnih paviljonov.

Svetovna razstava Expo 2020 je od oktobra 2021 do konca marca 2022 potekala v Dubaju, Slovenija pa se je na njem z lastnim paviljonom predstavljala kot pametna država z visokim turističnim potencialom.

Življenje po Expu
Oktobra 2022 je bil sprejet vladni sklep, da bo paviljon deloval eno leto v okviru gospodarskega ministrstva oziroma javne agencije Spirit Slovenija. Za obdobje med 28. oktobrom 2023 in 15. decembrom 2023 je bil paviljon oddan podjetju Knauf Insulation, ki ga je v tem obdobju uporabljalo za lastne potrebe. V času podnebne konference COP28 so bile na njem izvedene tudi številne dejavnosti in dogodki ministrstev in agencije Spirit, so še pojasnili na vladi.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Plečnikova nagrada letos zaslugam nadkritju ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji

Objavljeno

dne

Avtor

Nagrade še brvi v Irči vasi, zbirki esejev o vrtovih, projektu Mete Kutin in idejni prenovi narodnega doma.

Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je v Plečnikovi hiši v Ljubljani znova podelil Plečnikove nagrade, ki po besedah predsednika žirije Mateja Vozliča nagrade podeljuje delom, ki povezujejo umetniško imaginacijo s sodobnimi socialnimi, političnimi, ekonomskimi, tehnološkimi in okoljskimi dogajanji ter ki dokazujejo, da njihovi avtorji s svojim delovanjem niso le aktivni ustvarjalci prostora, ampak celotne družbe. Žirijo sestavljajo še člani Blaž Babnik Romaniuk, Matjaž Bolčina, Luka Javornik in Mia Roth Čerina.

V petih kategorijah nagrad za arhitekturno realizacijo večjega merila, za arhitekturno realizacijo manjšega merila, za javni prostor, za strokovno publicistiko in za bogatitev prostorske kulture je žirija izbrala eno Plečnikovo nagrado, štiri Plečnikove medalje in eno študentsko štipendijo.

Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je sicer umetnostnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila, saj so nekateri nasprotovali premični strehi. Kot je arhitekt povedal na odprtju, ima objekt prav zaradi sodobne dimenzije, ki jo je dobil z aktualno prenovo in omogoča, da je strop cerkve lahko tudi nebo, bolj monumentalen učinek, kot ga je imel kadar koli. Foto: D. Brišnik/ZVKS

Najvišje arhitekturno priznjanje letos v Žičko kartuzijo
Glavno nagrado je žirija letos namenila nadkritju ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika v Žički kartuziji avtorjev Roka Žnidaršiča, Jerneje Fischer Knap, Sama Mlakarja, Katje Ivić in Dina Mujića. Podelili so še štiri medalje in študentsko štipendijo.

Nadkritje ostalin cerkve sv. Janeza Krstnika predstavlja v slovenskem in širšem prostoru nov pristop pri obravnavi arhitekturnih posegov v krhko in zgodovinsko bogato dediščino ruševin. Znotraj različnih strokovnih pogledov, ki segajo od konservativnega pristopa, temelječega na prizadevanju za ponovno vzpostavitev historične strehe, do ohranjanja nostalgične podobe ruševine, avtorji uspešno povežejo obe skrajni in na videz nezdružljivi točki tega razpona s sodobnim, odprtim in abstraktnim arhitekturnim jezikom, piše v utemeljitvi nagrade.

Nagrada za realizacijo manjšega merila delu 2 prenovi
Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila je žirija namenila delu 2 prenovi avtorjev arhitekture Matije BevkaVase J. PerovićaValentina TribušonaRoka PrimažičaAntonie Rubić in Irene Salord Vila. Po mnenju žirije sta prenovi vzorčna primera vse bolj aktualne obravnave posegov v anonimno obstoječe arhitekturno tkivo. V obeh projektih je vzpostavljeno ravnovesje med grobimi industrijskimi elementi in čistim, za življenje primernim zaključkom, ki ga zaznamujejo dosleden poudarek na vizualni angažiranosti, pridih surovosti in skrb za detajl.

Plečnikova medalja v kategoriji javnega prostora: projekt Brv za peščce in kolesarje v Irči vasi, avtorji Blaž Budja, Rok Jereb, Marjan Pipenbaher, Tomaž Weingerl in Dušan Stupar. Foto: Blaž Budja

Nagradi brvi za pešce in kolesarje v Irči vasi in zbirki esejev o krajinski arhitekturi
Plečnikovo medaljo v kategoriji javnega prostora je prejel projekt Brv za pešce in kolesarje v Irči vasi in avtorji Blaž BudjaRok JerebMarjan PipenbaherTomaž Weingerl in Dušan Stupar. Kot piše v utemeljitvi, je brv spoštljivo umeščena v prostor, z reko vzpostavlja tesen odnos in dosega ravnovesje, v katerem gradnja dopolnjuje naravno okolje. Avtorska ekipa arhitektov, krajinskih arhitektov in inženirjev je presegla idejo inženirskega objekta, saj ta postane skoraj krajinska poteza.

Plečnikova medalja za strokovno publicistiko je bila podeljena angleški izdaji knjige Garden and metaphor: essays on the essence of the garden avtoric Ane Kučan in Mateje Kurir. Knjiga po mnenju žirije pomeni izviren prispevek k razvoju krajinskoarhitekturne misli v mednarodnem kontekstu. Zbirka esejev odstira raznovrstnost pomenov vrta za njegovo navidezno samoumevnostjo.

Plečnikova medalja za strokovno publicistiko: za angleško izdajo knjige Garden and metaphor: essays on the essence of the garden, avtorici Ana Kučan in Mateja Kurir.

Priznanje za pedagoško delo Meti Kutin z udeleženci programov za tretje življenjsko obdobje
Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture pa je prejel projekt Mete Kutin Mesto živi v ljudeh. Kot piše v utemeljitvi, je v svojih temah in vplivu mnogoplasten. Obsega pedagoško, raziskovalno, ustvarjalno in emancipatorno delo, ki ga Meta Kutin izvaja z udeleženci in udeleženkami programov Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Njen prispevek bogati prostorsko kulturo, saj odpira teme starosti, vseživljenjskega učenja in prostorskega razvoja v odnosu do našega bivalnega okolja. Žirija je podelila še štipendijo Plečnikovega sklada Neži Brankovič za magistrsko delo Dom v zalivu, idejna zasnova prenove Narodnega doma v Trstu.

Štipendijo Plečnikovega sklada je prejela Neža Brankovič za magistrsko delo Dom v zalivu, idejna zasnova prenove Narodnega doma v Trstu. Foto: arhiv avtorice

Podelitev Plečnikovih nagrad spremlja tudi vrsta spremljevalnih dogodkov
V prvem nadstropju Plečnikove hiše je do 9. junija tudi na ogled razstava Plečnikove nagrade 2024: Artefakti, ki nagrajena dela predstavlja skozi temeljno idejo projekta. Sorodna razstava se bo odprla tudi v galeriji Dessa, kjer tradicionalno razstavljajo nagrajene projekte. Razstavo v galeriji Dessa bo pospremil katalog v slovenskem in angleškem jeziku.

Plečnikova medalja za bogatitev prostorske kulture: za projekt Mete Kutin, za raziskovalno, ustvarjalno in emancipatorno delo Mesto živi v ljudeh – O zaveščanje o prostorski kulturi. Foto: Janez Marolt
Nadaljuj z branjem
DOGODKI14 ur nazaj

V Centru Rog pregledna razstava ob 20-letnici kolektiva Oloop

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger...

DEDIŠČINA2 dneva nazaj

Podnebna aktivista z oranžno barvo poškropila znameniti Stonehenge

Britanska policija je aretirala okoljska aktivista, ki sta z oranžno barvo poškropila kamne na svetovno znanem arheološkem najdišču Stonehenge. Moška,...

ZELENA ENERGIJA3 dnevi nazaj

Slovenci smo vendarle uspeli preseči 25-odstotni cilj iz obnovljivih virov energije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka,...

GOSPODARSTVO2 tedna nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura2 tedna nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV3 tedni nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST3 tedni nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST3 tedni nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

POPULARNO