Arhitektura
Megamesto Neom: Savdska Arabija gradi kar 160 kilometrov dolgo zastekljeno metropolo
V puščavi Savdske Arabije raste futuristična metropola, zgrajena iz podolžnih povsem zastekljenih struktur in dveh stolpnic, ki se bodo raztezale kar 160 kilometrov prek obsežnega dela rdeče puščave in goratega terena. Dobrodošli v megamesto Neom.
Gre za zadnji projekt savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana, ki si želi tudi na tak način diverzificirati gospodarstvo te zalivske kraljevine in zmanjšati njeno odvisnost od nafte.
Projekt Neom so oblasti napovedale že leta 2017, vse od takrat pa dviga prah s svojimi megalomanskimi težnjami, kot so leteči taksiji in robotski služabniki.
Tako arhitekti kot gospodarstveniki so se spraševali, kako izvedljivo je vse skupaj, poroča AFP.
A v ponedeljek je princ Mohammed razkril celo še bolj ambiciozno vizijo in podal fantastično sliko utopičnega megalopolisa brez avtomobil, ki da bo postalo mesto, v katerem bo življenje “z naskokom” najbolj udobno in lagodno.
Analitiki so ob tem poudarili, da so se načrti za Neom v teh letih precej spremenili in podvomili o tem, ali se bo “Linija” (The Line), kot so poimenovali osrednji neskončno dolg zastekljeni del, dejansko kdaj uresničila.
Savdska Silicijeva dolina?
Neom so svoj čas oglaševali kot regijsko “Silicijevo dolino”, biotehnološko in digitalno središče, ki bi se raztezalo prek 26.000 kvadratnih kilometrov.
Zdaj je postal prototip povsem novega koncepta urbanega življenja na le 34 kvadratnih kilometrih, ki naslavlja “bivanjsko in okoljsko krizo”, kot je to ubesedil princ Mohammed.
“Koncept se je tako močno spremenil od tiste prve vizije, da je včasih težko ugotoviti, v katero smer gre: enkrat se krči, drugič raste, tretjič skrene agresivno v desno,” je povedal Robert Mogielnicki iz Inštituta arabskih zalivskih držav v Washingtonu.
Oblasti so sprva dejale, da bo število prebivalcev Neoma največ milijon, princ Mohammed pa je dejal, da bo ta številka do leta 2030 dejansko dosegla 1,2 milijona, do leta 2045 pa se povzpela že na 9 milijonov. Vse to se ujema s prestolonaslednikovim ciljem močno zvišati rast prebivalstva, da bi Savdska Arabija tako postala gospodarska velesila.
Cilj je, da se število prebivalstva do leta 2030 dvigne na 50 milijonov, od tega bi jih polovica predstavljali Savdijci, drugo polovico pa v kraljevino priseljeni tujci. Danes Savdska Arabija šteje 34 milijonov ljudi. Do leta 2040 je cilj 100 milijonov.
“To je glavni namen gradnje Neoma, povečati kapacitete Savdske Arabije, okrepiti prebivalstvo, privabiti ljudi. In ker to gradimo z ničle, zakaj bi kopirali običajna mesta?” je vprašal.
Zeleno mesto
Mesto prihodnosti bo delovalo na 100-odstotno obnovljivo energijo, čez celo leto pa bo imelo “zmerno mikroklimo z naravnim prezračevanjem”, razkriva v ponedeljek objavljeni promocijski video.
Kraljevina je sicer v preteklosti že podajala visokoleteče zelene zaveze, kako bo do leta 2060 brez ogljičnega odtisa, a so bili okoljevarstveniki skeptični.
Neom ima sicer odlično lego za uporabo sončne in vetrne energije, v mestu pa naj bi zgradili tudi največjo zeleno hidroelektrarno na svetu, je povedal Torbjorn Soltvedt, analitik pri podjetju Verisk Maplecroft. “A izvedljivost Neoma kot celote še vedno ni jasna, glede na njegovo neprecedenčno razsežnost in stroške projekta.”
“Linija” naj bi bila široka zgolj 200 metrov in naj bi bila savdski odgovor na nenadzorovano in potratno urbano rast. Tako nameravajo stanovanjske enote, šole in parke zložiti enega na drugega v konceptu, ki ga snovalci označujejo za “urbanizem ničelne težnosti”.
Vse na dosegu petih minut
Prebivalcem bodo na dosegu petih minut hoje “vse dnevne potrebe”, ob tem pa bodo lahko uživali še v takih atrakcijah, kot so pokrita smučišča in ekspresna železnica, ki bo en konec mesta povezala z drugim v pičlih 20 minutah.
Čeprav bo imel Neom povsem svojo zakonodajo, ki jo še pripravljajo, pa savdske oblasti pravijo, da se nimajo nobenega namena odreči prepovedi alkohola, ki velja v celotni kraljevini.
V Neomu že deluje letališče, oblasti pa so maja sporočile, da bodo vzpostavile redno letalsko povezavo z Dubajem, ni pa še jasno, ali so se že začela večja gradbena dela samega mesta.
V Neomu nameravajo do konca desetletja ustvariti 380.000 novih delovnih mest, pri tem pa prebivalcem zagotavljati “popolno ravnotežje med prostim časom in delom”.
Prva faza projekta (do leta 2030) naj bi stala okoli 315 milijard evrov, je povedal princ Mohammed, ki namerava sredstva pridobiti tudi z zasebnimi naložbami.
“A financiranje je le del enačbe. Težje je kupiti povpraševanje, še posebej, ko pričakuješ od ljudi, da bodo del futurističnega eksperimenta,” meni Mogielnicki.
Arhitektura
Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost
Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.
Z osrednjo temo letošnjega Meseca prostora »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj« želimo opozoriti na nujnost prilagajanja naselij na podnebne spremembe in izpostaviti vlogo celovitega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, projektiranja, arhitekture ter gradbeništva pri tem.
Podnebne spremembe so nedvomno eden največjih izzivov današnjega časa. Niso več oddaljena grožnja, postale so realnost, ki nas že danes postavljajo pred številne izzive za dejavno spoprijemanje z njihovimi posledicami. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, vročinski valovi, suše in druge podnebne motnje, vse bolj vplivajo na naša naselja, infrastrukturo in kakovost življenja. To velja tako za velika mesta kot tudi manjša naselja.
S premišljenim prostorskim načrtovanjem, posegi v prostor in trajnostno gradnjo lahko omejimo vpliv podnebnih sprememb ter ustvarimo bolj odporna naselja, ki nam bodo nudila varnejše in bolj kakovostno življenje. Naša pripravljenost in zmožnost, da se tem spremembam prilagodimo ter zmanjšamo njihov vpliv, je odgovornost vseh nas in bo odločilna za prihodnost naše družbe.
K obeležitvi Meseca prostora 2024 so se tudi letos pridružile številne organizacije. Do konca oktobra se bodo zvrstile konference, razstave, izobraževanja in delavnice in drugi dogodki, namenjeni različnim udeležencem – strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.
Vabljeni, da se dogodkov udeležite in skupaj z nami gradite trajnostno in podnebno odporno prihodnost.
Vse, ki že načrtujete ali pa bi želeli v oktobru organizirati dogodke, pa vabimo, da nam to sporočite na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si ali povprašate za več informacij.
Program (se še dopolnjuje)
3. 10. 2024
Pogovori stroke: »Načrtovanje naselij prihodnosti: Urbanistična zasnova v dobi podnebnih sprememb«
Strokovno srečanje v sklopu cikla »Pogovori stroke«
Organizira: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Kraj dogodka: v kletni sejni dvorani Ministrstva za naravne vire in prostor na Dunajski 48 v Ljubljana, od 13.00 do 16.00
Več informacij
4. 10. 2024
Dan arhitektov – Umetnost poslušanja
Organizira: Zbornica za arhitekturo in prostora Slovenije
Kraj dogodka: Novo mesto
Več informacij
7. 10. 2024
Svetovni dan Habitata
UN Habitat
Več informacij
7. – 11. 10. 2024
Vseslovenski dan Habitata 2024 – »Barva ni površina, je vsebina – barva v arhitekturi«
Natečaj za osnovne šole in vrtce
Organizira: Center arhitekture Slovenije, Zavod za izobraževanje o arhitekturi, prostoru in oblikovanju
Več informacij
14. 10. – 12. 12. 2024
11 x ena prenova kot prva izbira
Enajst prenov enostanovanjskih hiš, 2014-2024
Razstava
Organizira: Zavod DESSA arhitekturni center Ljubljana
Kraj dogodka: Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana
Več informacij
16.10.2024
Mesec prostora na Oddelku za geografijo – »Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji«
Organizira: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, UL
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij
18. 10. 2024
35. Sedlarjevo srečanje – Uravnotežen prostorski razvoj v dobi podnebnih sprememb
Organizira: DUPPS – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
Kraj dogodka: Svečana dvorana (II nadstropje) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Več informacij
21.10.2004
Trajnostno načrtovanje in izvedba revitalizacijskih in sanacijskih ukrepov in posegov na industrijsko degradiranih območjih opuščenih in aktivnih nahajališč mineralnih surovin – načini in možnosti revitalizacije in sanacije degradiranega prostora zaradi njegove namenske industrijske rabe
Strokovni dogodek GZS
Organizira: GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Več informacij
24. 10. – 04. 11. 2024
Vizije so 19: Poslovne stavbe in mesto
Razstava
Organizira: DAL – Društvo arhitektov Ljubljane
Kraj dogodka: Kongresni trg, Ljubljana
Dopolnjena razstava bo v Galeriji Kresija od 19.11. do 04.12.2024
Več informacij
Vabilo
Oktober 2024
Utopija nad prepadom
Organizira: Kulturno umetniško društvo C3, Koper
Kraj dogajanja: več lokacij v Kopru
31. 10. 2024
Svetovni dan mest
UN Habitat
Več informacij
12. 11. 2024
Moč narave v mestih
Ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe
Organizira: IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru programa URBACT ter Evropske pobude za mesta (EUI)
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij
Arhitektura
Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji
Po težki bolezni je v 78. letu umrl arhitekt Janez Kobe. Njegov arhitekturni opus obsega širok spekter arhitekture od urbanističnih zasnov in večjih javnih objektov ter stanovanjskih stavb do ureditev urbanih prostorov in notranje opreme.
Janez Kobe se je rodil 5. februarja leta 1947. Študij je končal na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Rdeča nit njegovega izobraževanja pod mentorjem prof. Ravnikarjem je “neprestano spraševanje, zakaj je nekaj narejeno tako, kot je, v nasprotju z današnjim vprašanjem, kako je nekaj narejeno”, je povedal pred nekaj leti za revijo Outsider. Iskal je “arhitekturno idejo, ne forme oz. podobe arhitekture”.
Kot arhitekt je poleg Slovenije deloval v več državah, med drugim v Črni gori in na Hrvaškem ter na območju nekdanje Sovjetske zveze. Oblikoval je denimo Vrtove sunca v Dubrovniku in Hotel Admiral v Slanem.
Zmagal je na več arhitekturnih natečajih. Med odmevnejšimi sta bila za stavbo Splošne plovbe Piran v Portorožu iz leta 1974 in za hotelski kompleks Slovenska plaža v Budvi iz leta 1980. Zanj je ob končani izvedbi leta 1985 dobil zvezno jugoslovansko Borbino nagrado, ki je v tedanji Jugoslaviji pomenila najvišje priznanje na področju arhitekture.
Že leta 1978 je za naselje Kotlje prejel Plečnikovo nagrado. V Sloveniji se je podpisal pod več turističnih kompleksov, kot sta Terme 3000 in prenova hotela Golf na Bledu. Med drugim je zmagal na natečaju za stanovanjsko naselje Livade v Izoli.
Arhitektura
Dantejeva soba v obnovljeni občinski palači v Izoli
V Podestatovi palači, nekdanjem sedežu Občine Izola, ki ga zdaj obnavljajo, nameravajo urediti turistično informacijsko točko pa tudi Dantejevo sobo in prostore za prireditve. Za vsebine so pridobili tudi evropska sredstva.
Palačo, ki stoji vsaj od leta 1253, so marca začeli obnavljati. V prvi fazi jo bodo predvsem statično sanirali. Naložba je vredna približno 1,5 milijona evrov in predstavniki občine so poudarili, da jo lahko izpeljejo le s pomočjo evropskih sredstev, pogoji razpisov za ta sredstva pa vplivajo tudi na prihodnjo namembnost palače.
Za začetek del so se odločili, potem ko so oktobra lani pridobili 350.000 evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Sredstva so namenjena sofinanciranju vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih krajih.
Projekt ReVerT in kulinarika
Občina Izola je na razpis prijavila projekt ReVerT, po katerem bodo palačo obnovili na način, da bo v njej mogoče gostiti festivale ter prirejati kulinarične prireditve tudi v slabem vremenu. Projekt opredeljuje tudi posamezne turistične produkte, na primer digitalni prikaz posebnosti pridelave istrskih vin, oljčnega olja in drugih tipičnih produktov podeželja. Med drugim bodo v palači organizirali interaktivno igro lov na zaklad, v bližnjih lokalih pa bodo ponujali tipične jedi iz časa Beneške republike.
Kako je se je Dante znašel v Izoli?
Letos je občina Izola pridobila še približno 250.000 evrov iz programa Interreg Slovenija-Italija. V okviru projekta Dante (Trajnostne in prožne kulturne prakse za inovativno in celostno ponudbo literarnega turizma) bodo v Podestatovi palači uredili center za obiskovalce oziroma informacijsko točko za literarni turizem. Izola se je v projekt vključila, ker sta v tem kraju ob koncu 14. stoletja nastala dva rokopisa del Danteja Alighierija, ki ju zdaj hranijo v Benetkah.
Upravljavski načrt za stavbo so sprejeli pred dvema letoma in ga je zato treba prilagoditi. Izdelavo načrta so zaupali zgodovinarju Darku Darovcu oziroma njegovemu inštitutu IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.
Kot je Darovec povedal na javni predstavitvi, bodo za upravljavca stavbe predlagali občinski Center za kulturo, šport in prireditve.
Glede vsebine je napovedal, da bo v pritličju razstavno-degustacijski prostor za vino in olje, razstavna in prireditvena dvorana ter turistična informacijska točka, ki bo povezana z Dantejevo sobo. Ta bo zasedala približno tretjino pritličja. V njej nameravajo predstaviti srednjeveško opremo za prepisovanje knjig, saj menijo, da je bila ta dejavnost nekoč pomembna za Izolo. Nadstropje bo namenjeno protokolarnim dogodkom in festivalom. Pripraviti želijo tudi digitalne predstavitve pomembnih izolskih osebnosti.
Arheološke raziskave, ki so jih opravili pred obnovo, niso prinesle presenečenj, pokazale pa so, da je bila palača nekoč z ulico ločena od cerkve sv. Marije Alietske, na katero se zdaj naslanja. Ohranjen je tlak iz 15. stoletja, ki bo po obnovi viden.
Ime “Podestatova palača” še ni dokončno
V Izoli sicer še ni soglasja o imenu stavbe. Krajani jo večinoma poznajo kot staro občino. Darovec zagovarja poimenovanje Podestatova palača. Kot je dejal, se v zgodovinskih virih podobno pogosto pojavljata imeni Komunalna in Podestatova palača. Slednje se mu zdi primernejše, ker je bil podestat predstojnik in simbol srednjeveške komune, kot so jo poznali v istrskih in italijanskih mestih, v palači pa je dejansko stanoval.
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Investicija v slovenski produkt Reduxi, ki znižuje stroške elektrike
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Idila z Aljo Horvat, ki jo navdihuje narava iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Razstava “Kar ostane” v okviru cikla Mladi kurator, mladi umetnik
-
TRAJNOST1 mesec nazaj
Kako v enem letu zmanjšati stroške in povečati dodano vrednost na zaposlenega?
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?
-
EKOLOGIJA1 mesec nazaj
Nov predlog zakona ministrstva za naravne vire in prostor: pitna voda za vse
-
UMETNOST1 mesec nazaj
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«