Connect with us

UMETNOST

Nagrada Ivane Kobilca za življenjsko delo v roke Ivu Prančiču

Objavljeno

dne

Nagrado Ivane Kobilce za življenjsko delo prejme Ivo Prančič, nagrado za aktualno produkcijo Damijan Kracina, priznanje za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti pa Marija Mojca Pungerčar.

Društvo likovnih umetnikov Ljubljana (DLUL) je nagrado podelilo na slovesnosti v Narodni galeriji. Društvo podeljuje nagrado Ivane Kobilca za življenjsko delo ustvarjalcem, ki so člani DLUL-a, in so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno obogatili slovensko vizualno umetnost.

Ivo Prančič – rodil se je leta 1955 v Ljubljani – je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je končal tudi slikarsko specialko. Študijsko se je izpopolnjeval na potovanjih in s štipendijo fundacije Pollock-Krasner. Svoje delo je predstavil na kakšnih 70 samostojnih in približno sto skupinskih razstavah doma in v tujini. Leta 2001 je za svoje delo prejel nagrado Prešernovega sklada.

Kot je zapisano v utemeljitvi, je Prančič eden vodilnih slikarjev generacije, ki se je formirala v 80. letih minulega stoletja in ustvarjala v kontekstu neomodernističnega abstraktnega slikarstva. Uveljavil je prepoznavno estetiko, ki v ospredje postavlja slikarsko materialnost in proces. Njegove slike, objekti in ambientalne postavitve, ki kreirajo celovitejšo gledalčevo izkušnjo, iz bazične materialnosti ustvarijo spektakularnost slikovnega dogodka. Njegove monumentalne podobe se na avtentičen in ponotranjen način odzivajo tudi na aktualne družbene fenomene in hitre fascinacije, ki jih proizvajajo svetovi medijskih tehnologij, je še zapisala žirija.

Prančič nikoli ni sprejel definicije o koncu slikarstva in tudi ne o koncu modernizma, ki se ne kvalificira zgolj kot določena historična slogovna norma, temveč tudi kot neizčrpen nabor subjektivnih izpeljav. FOTO: Galerija Bažato

Damijan Kracina je dobitnik nagrade Ivane Kobilca za aktualno produkcijo. Leta 1970 v Kobaridu rojeni umetnik je na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) v Ljubljani po študiju kiparstva končal še specialistični študij iz kiparstva in video umetnosti. Izpopolnjeval se je v Avstriji in ZDA. Leta 1992 je soustanovil umetniško skupino Provokart. Leta 2005 je soustanovil umetniško skupino Društvo za domače raziskave. Je član kolektiva AKC Metelkova.

Osnovna premisa Kracinovega ustvarjanja je prevpraševanje simbolnega odnosa človek-družba-narava in ideološke reprezentacije simbolnega, kar izpostavi na primerih posameznih produkcij, najsi iz razstavnega opusa ali natečajnih prijav, beremo v utemeljitvi. “V samostojnem razstavnem opusu predstavlja predvsem kiparska dela v kombinacijah z risbami, slikami oziroma grafikami in videom, ki jih glede na prostor in produkcijske možnosti zaokroži v celostno umetnino in učinkovito prostorsko izkušnjo.”

Damijan Kracina, z razstave 0,22, ki je bila v Galeriji DLUL na ogled med 24. avgustom in 11. septembrom letos. Foto: www.kracina.com

Priznanje Ivane Kobilca za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti pa podeljuje društvo Mariji Mojci Pungerčar. Umetnica, ki se je rodila leta 1964 v Novem mestu, je v Ljubljani obiskovala Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo ter na ALUO diplomirala iz slikarstva, nato pa magistrirala iz novih žanrov v likovni umetnosti na San Francisco Art Institute v Kaliforniji. Je ustanovna članica KUD Trivia in Odprte zbornice za sodobno umetnost, bila je urednica Artservisa, spletnega portala za informacije s področja kulture, leta 2014 je ustanovila Novičnik za samozaposlene v kulturi, ki ga tudi vodi in ureja.

Kot med drugim preberemo v utemeljitvi, z Novičnikom vzdržuje podporni sistem za vse samozaposlene v kulturi. Novičnik je vir verodostojnih informacij s področja finančne, socialne in druge spreminjajoče se zakonodaje, aktualnih razpisov, natečajev in kot tak predstavlja neprecenljivo podporo posamezniku v kulturi.

Žirijo so sestavljali Nadja GnamušVesna KrmeljAnja Jerčič JakobZoran Srdić Janežič in Zora Stančič.

Slovenija

Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Objavljeno

dne

Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. NSi bo prihodnji teden odločala o možnosti interpelacije zoper Astro Vrečko.

Kot je zapisano v sporočilu za javnost po včerajšnji seji vlade, se bodo v novem javnem zavodu okrepili strokovno raziskovanje, vrednotenje in predstavljanje sodobne zgodovine, ki pretežno sovpada z začetkom procesa osamosvojitve Slovenije. Združitev obeh muzejev tudi zagotavlja transparentno in kakovostnejše strokovno delo v korist ohranjanja ter valorizacije nacionalne dediščine, njene izobraževalne vloge in ohranjanja kolektivnega zgodovinskega spomina.

Med glavnimi razlogi za združitev navajajo še optimizacijo strokovnega dela na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine ter večje dostopnosti materialne in nesnovne kulturne dediščine s področja slovenske osamosvojitve in nastanka samostojne države Republike Slovenije.

Po mnenju vlade prinaša združitev muzejev tudi bolj transparentno in strateško začrtano strokovno delo na področju ohranjanja dediščine in uskladitev dela med drugimi muzeji, strokovnimi društvi, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, ki se s to tematiko že ukvarjajo. Obenem se bodo zmanjšali stroški poslovanja, izboljšala se bo organizacija dela, prekinilo se bo tudi podvajanje oziroma prekrivanje zbiralnih politik, ki vplivajo na nastanek relevantnih zbirk muzejev.

Nasprotovanja opustitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
Napoved združitve obeh muzejev v nov javni zavod je naletela pri delu javnosti in politike na negativen odziv. Ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve je nasprotovalo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO), ki je ministrico za kulturo Asto Vrečko tudi pozivalo k preklicu te odločitve oziroma vlado, da predloga ministrice ne sprejme.

Nasprotovanje opustitvi Muzeja slovenske osamosvojitve je izrazilo tudi vodstvo Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o napovedani združitvi muzejev pa so na začetku novembra na nujni seji na zahtevo poslanske skupine SDS-a razpravljali tudi člani odbora DZ-ja za kulturo. V razpravi so se opozicijski poslanci SDS-a in NSi-ja zavzeli za ohranitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve.

NSi bo znova presojal o možnosti interpelacije zoper ministrico za kulturo
Takrat so v NSi-ju omenjali tudi možnost interpelacije zoper ministrico za kulturo Vrečko, ki je zdaj znova na mizi. Poslanci NSi-ja bodo odločitev o tem sprejeli predvidoma na seji poslanske skupine prihodnji teden. Interpelacijo lahko sicer vloži najmanj deset poslancev, poslanska skupina NSi-ja jih šteje osem, zato bi za vložitev interpelacije v NSi-ju potrebovali tudi podpise poslancev SDS-a.

Na drugi strani so veterani, združeni v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever, menili, da mora biti muzej osamosvojitve oddelek ali kustodiat Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Še pred ustanovitvijo je projekt Muzeja slovenske osamosvojitve problematiziralo več institucij in skoraj 200 posameznikov v javnem pismu, v katerem so ustanavljanje muzeja opredelili kot ideološki projekt v korist prejšnje vladajoče garniture.

Nadaljuj z branjem

DEDIŠČINA

Objavljen razpis za direktorja Narodnega in Prirodoslovnega muzeja

Objavljeno

dne

Avtor

Na ministrstvu za kulturo so danes objavili razpisa za delovno mesto direktorja javnega zavoda Narodni muzej Slovenija in za delovno mesto direktorja javnega zavoda Prirodoslovni muzej Slovenije. Rok za prijavo je 6. februar.

V besedilu razpisa je razvidno, da bo na mesto direktorja Narodnega muzeja imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje: univerzitetno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj, poznavanje področja dela muzeja, sposobnost za organiziranje in vodenje dela, aktivno znanje slovenskega jezika ter znanje najmanj enega svetovnega jezika na višji ravni in enega svetovnega jezika na osnovni ravni. Enaki pogoji veljajo tudi za kandidata, ki se želi prijaviti na delovno mesto direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Narodni muzej od lanskega julija kot vršilka dolžnosti direktorja vodi Mateja Kos Zabel, ki je funkcijo prevzela 1. julija lani po odstopu Pavla Carja. Ta je odstopil po zapletih ob napovedani razstavi Popotovanja, pred odprtjem katere je stroka opozorila, da gre pri delih, ki naj bi jih razstavili, za ponaredke.

Vršilec dolžnosti direktorja Prirodoslovnega muzeja Slovenije pa je trenutno Miha Jeršek.

Nadaljuj z branjem

DOGODKI

Narodni muzej Slovenija pripravlja trienale keramike in razstavo Spomin sveta

Objavljeno

dne

V Narodnem muzeju Slovenije napovedujejo V. mednarodni trienale keramike UNICUM 2023. Ob gostovanju Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu Narodni muzej tudi vodi in koordinira razstavo slovenskih muzejev.

Mednarodni trienale keramike UNICUM, razstava umetniške keramike, bo v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi na ogled od sredine maja do konca septembra 2023.

Kot so v muzeju sporočili za STA, bo dela za razstavo izbrala žirija, ki jo sestavljajo mednarodno uveljavljeni kuratorji in umetniki, na podlagi javnega poziva umetnicam in umetnikom.

Trienale keramike UNICUM je osrednja mednarodna razstava s področja sodobne umetniške keramike v Sloveniji. Je referenčni projekt, primerljiv z drugimi sorodnimi prireditvami na področju sodobne keramike v svetu, obenem je edina mednarodna razstava, ki v takšnem obsegu z najnovejšimi trendi na področju keramike seznanja slovensko javnost, poudarjajo v muzeju ter napovedujejo tudi bogat spremljevalni program tako v muzeju kot tudi drugod po Sloveniji.

V muzeju bo na ogled mednarodna razstava keramike študentov umetniških šol in akademij po izboru vabljenih mentorjev. V stalno postavitev bosta posegli intervencija vizualne umetnice Tanje Lažetić (v zbirko keramike) in keramična dela Igorja Ravbarja. S projektom Italija pa se bo predstavil uveljavljeni italijanski umetnik na področju keramike Alberto Gianfreda.

Narodni muzej Slovenije prireja V. mednarodni trienale keramike UNICUM 2023, ki bo potekal med 15. majem in 30. septembrom 2023. Poudarek trienala je na predstavitvi sodobne umetniške keramike v slovenskem in mednarodnem prostoru. Cilj trienala je iskanje in predstavitev novih konceptov, tehnologij ter inovativnih likovnih raziskav. Foto: nms.si

Kot so še zapisali, želijo z mednarodnim razstavnim projektom trienale UNICUM opozoriti na bogato umetniško produkcijo na področju keramike po svetu in na Slovenskem, kjer ima izdelovanje keramike bogato tradicijo. Po zatonu industrije za uporabno keramiko je viden razcvet na področju umetniške keramike in studijske prakse izdelovanja maloserijske uporabne keramike. K temu so med drugim pripomogli študijska programa keramike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje in na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani kot tudi trienale UNICUM in vrsta drugih razstav keramike.

Spomin sveta: popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino
Od sredine oktobra do sredine novembra pa bo na ogled razstava Spomin sveta. V Sloveniji je bil nacionalni odbor Spomin sveta ustanovljen leta 2020 in deluje pod okriljem nacionalne komisije za Unesco. Njegov namen je popularizacija Unescovega programa za pisno kulturno dediščino Spomin sveta, ki zajema več vrst registrov: mednarodnega, regionalnega in nacionalnega.

Slovenski nacionalni register je bil vzpostavljen letos s prvimi desetimi vpisi na nacionalno listo Spomin sveta. To so serija listin grofov Celjskih, korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev, Ptujski mestni statut, Stiški rokopis, Prešerniana, knjižnica frančiškanskega samostana iz Novega mesta, Biblija Jurija Dalmatina, Piranski kodeks De summa totius orbis, Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja in taboriščni tarok umetnika Borisa Kobeta. Od sredina oktobra jih bo mogoče videti na razstavi. Gradivo, ki ga bo posodilo več ustanov, je izjemno občutljivo, zato bo razstava na ogled le mesec dni.

Arheologija skozi predmete, na katerih so zapisane najstarejše besede
Slovenija bo prihodnje leto častna gostja na frankfurtskem knjižnem sejmu. V sklopu priprav je Arheološki muzej v Frankfurtu pozval več slovenskih muzejev, da pripravijo razstavo, ki bo v času sejma in v mesecih po njem predstavila del arheologije slovenskega prostora ter tako dopolnila pester nabor dogodkov v Frankfurtu, ki bodo mednarodni javnosti predstavljali Slovenijo.

Pri pripravi razstave bodo sodelovali Pokrajinski muzej Celje, Pomurski muzej Murska Sobota, Pokrajinski muzej Ptuj Ormož ter Muzej in galerije mesta Ljubljane, Narodni muzej Slovenije pa je prevzel vodenje in koordinacijo projekta. Kot so zapisali, bo arheologija predstavljena skozi predmete, na katerih so zapisane najstarejše besede, kot so situle in čelade z venetskimi napisi, votivne ploščice, trgovske etikete, lončenina z vpraskanimi besedami, novci in epigrafski spomeniki, ki odsevajo specifiko lokalnega prebivalstva.

Z mednarodnim razstavnim projektom Trienale UNICUM želimo opozoriti na bogato umetniško produkcijo na področju keramike po svetu in pri nas. Izdelovanje keramike ima v slovenskem prostoru bogato tradicijo. Po zatonu industrije za uporabno keramiko je viden razcvet na področju umetniške keramike in studijske prakse izdelovanja maloserijske uporabne keramike

Ker pa so pred zapisanimi besedami obstajali zvoki in simboli, so se odločili, da vključijo tudi predmete, za katere vedo, da so proizvajali glasbo in zvoke, denimo piščal iz jame Divje babe, ropotuljico s kolišč Ljubljanskega barja ali rimskodobno piščal – tibio. Vključeni bodo tudi predmeti, ki so na sebi nosili simbole, včasih pa so bili celo sami simbolni, kot denimo v primeru astroloških znamenj na zlatih našitkih z Bleda.

Prek predmetov bodo obiskovalci vstopali do predstavitev pomembnih slovenskih najdišč ter v pripoved o preteklosti prostora Slovenije, kot jo izrisuje arheologija. Pri vizualni podobi razstave bodo imeli v mislih tiste, ki v Sloveniji še niso bili. S panoramskimi fotografijami in video posnetki jim bodo predstavili raznolikost pokrajine, ki je botrovala pestrosti zgodovinskih dogajanj in arheoloških odkritij. Ob razstavi napovedujejo še sklop strokovnih predavanj z vodstvi, ki jih bodo pripravili kustosi iz slovenskih muzejev.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA1 teden nazaj

Svetovni dan mokrišč: zagotavljajo nam pitno vodo, a izginjajo hitreje kot gozdovi

2. februarja beležimo svetovni dan mokrišč, letos s sloganom »Čas je za obnovo mokrišč« . Za tem dnevom stoji sekretariat Konvencije o...

DOGODKI1 teden nazaj

Poziv za prijavo umetniških del za razstavo v sklopu Ulične galerije TAM-TAM

V prihodnjih 12 mesecih bo kuratorska ekipa Ulične galerije predstavila 12 mladih vizualnih umetnic_kov in grafičnih oblikovalk_cev, ki skozi formo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v petek, 3. marca, organiziralo strokovno srečanje, katerega osrednja tema bo izvedba toplotnega ovoja stavbe po...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

V gradbeništvu znova zeva velika luknja zaradi pomanjkanja delovna sile, ki za boljše pogoje odhaja na tuje

Kdo se bo lotil gradnje tretje razvojne osi, socialnih stanovanj? Kdo bo posodobil železnice, kdo razširil avtoceste, ki se utapljajo...

EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Prvo cepivo za čebele na svetu: je res tako prelomno?

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti

Javni poziv naslavlja temo povezovanja sodobne oblikovalske produkcije z bogato kulturno dediščino rokodelstva in obrti. V sklopu medinstitucionalne razstave Trienale rokodelstva...

Slovenija3 tedni nazaj

Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Koliko bo zamenjava občinskega vodstva vplivala na kulturni center v Izoli?

V Izoli so znova predstavili na natečaju izbrane rešitve za arhitekturno zasnovo tamkajšnjega Istrskega kulturnega centra. Za uresničitev projekta, ki...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Znova neuspešen razpis za gradnjo zunanjega amfiteatra v Novi Gorici

V Novi Gorici še vedno upajo, da bo do leta 2025, ko bo Nova Gorica postala Evropska prestolnica kulture, ob...

ZELENA ENERGIJA1 mesec nazaj

Katere evropske države prevladujejo na področju sončne energije?

Ste se spraševali, katere evropske države so na čelu prodora sončne energije? Kdo je v ospredju in kdo zaostaja? Imajo...

POPULARNO