GRADNJA
Napovedane spremembe gradbenega zakona: hitrejši postopki in več fleksibilnosti
Ministrstvo za naravne vire in prostor je predstavilo predlog novega gradbenega zakona, s katerim želi skrajšati postopke, poenostaviti legalizacijo starejših objektov in omogočiti več fleksibilnosti pri začetku gradnje. Zakon je v obravnavi v državnem zboru in bi lahko pomenil pomembno spremembo za investitorje, projektante in vse, ki se srečujejo z gradnjo ali prenovo.
Po besedah ministra Jožeta Novaka je cilj jasen: s strokovnimi rešitvami do hitrejših odločitev in manj birokracije. Ključna novost zakona je uvedba enotnega 30-dnevnega roka za izdajo vseh soglasij in mnenj, potrebnih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Če soglasje v tem roku ni izdano, bo upravna enota lahko zahtevala odgovor v dodatnih 15 dneh. Če ga še vedno ne bo, se bo to štelo kot soglasje – torej kot tiha odobritev, kar bo bistveno pospešilo postopke.

Digitalizacija postopkov in večja prilagodljivost na terenu
Pomembna sprememba je tudi postopno uvajanje elektronskega sistema za oddajo vlog, ki bo po načrtih dokončan do začetka prihodnjega leta. Novost je tudi, da elektronske vloge ne bo več treba tiskati in vlagati tudi v papirni obliki, kot je bilo doslej.
Za enostavne objekte, kot so manjši pomožni objekti ali začasne lope, po novem ne bo več treba prijaviti začetka gradnje. Obvezna pa bo prijava pri manjših rekonstrukcijah. Predvideni so tudi manjši dopustni odkloni – do en meter – v horizontalni ali vertikalni smeri pri postavitvi objekta na terenu, brez potrebe po novi vlogi za dovoljenje. Tako bi se izognili dodatnim zapletom, če se gradnja zaradi dejanskega stanja na terenu rahlo odmika od projektne dokumentacije.
Poenostavljena legalizacija starejših objektov in jasnejša pravila
Zakon prinaša tudi pomembno novost glede legalizacije starejših objektov. Po novem bo domneva, da ima stavba izdano gradbeno dovoljenje, veljala za vse objekte, zgrajene pred 1. januarjem 1995 – seveda pod pogojem, da je bil zanje plačan komunalni prispevek in da zanje ni bila izdana odločba o odstranitvi. Doslej je ta meja veljala le za objekte, zgrajene pred koncem leta 1967.
Predlagana sprememba predvideva tudi, da veljavnost gradbenega dovoljenja ne bo več vezana na prijavo začetka gradnje, temveč na dejanski začetek del, kar pomeni večjo varnost za investitorje.
Zakon vključno s popoplavnimi izkušnjami prinaša tudi možnost hitre rekonstrukcije v primeru naravnih nesreč. Vsi javni investitorji, ki bodo gradili zahtevnejše objekte, pa bodo morali projekte izvajati z uporabo informacijskega modeliranja gradnje (BIM).
Po novem bo jasneje določena tudi delitev odgovornosti med občinskimi in državnimi inšpektorji: prvi bodo preverjali skladnost z občinskimi prostorskimi akti, drugi s predpisi države.
Predlog zakona sledi usmeritvi k digitalizaciji, preglednejšim postopkom in večji pravni predvidljivosti, kar bi lahko dolgoročno pripomoglo k učinkovitejšemu načrtovanju in izvedbi gradbenih projektov po vsej Sloveniji.

GRADNJA
Dvigalo na Markovec: gradnja predvidena poleti 2026
Mestna občina Koper intenzivno nadaljuje postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt Mobilne povezave Koper, v okviru katerega je predvidena izgradnja dvigala na vzpetino Markovec. Po trenutnih načrtih naj bi bilo dovoljenje pridobljeno do januarja, začetek gradbenih del pa je načrtovan za poletje 2026. Zaključek investicije je predviden v začetku leta 2028.
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja in sklepa o dodelitvi nepovratnih sredstev bo občina objavila javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih del ter za izvedbo strokovnega nadzora. V kabinetu župana Aleš Bržan poudarjajo, da gre za kompleksen infrastrukturni projekt, ki zahteva natančno usklajevanje vseh faz postopka, od administrativnih do izvedbenih.
Vrednost naložbe je ocenjena na nekaj manj kot deset milijonov evrov. Občina pričakuje sofinanciranje v višini nekaj več kot 6,3 milijona evrov v okviru mehanizma Celostnih teritorialnih naložb (CTN). Predvideno je, da bo polovica sredstev zagotovljena iz kohezijskih skladov Evropske unije, preostanek pa iz državnega proračuna.
Projekt gradnje dvigala na Markovec ima dolgo zgodovino, saj se njegova priprava vleče že skoraj desetletje. Namen investicije je izboljšati prometno in funkcionalno povezavo med stanovanjskim območjem Markovec in obalnim delom mesta, predvsem območjem Žusterna, ter s tem prispevati k večji dostopnosti in trajnostni mobilnosti.
Potem ko je bil projekt v preteklosti večkrat zavrnjen, so koprski občinski svetniki letos maja investicijo vendarle potrdili. Župan je ob tem izrazil pričakovanje, da bo dvigalo odprto v letu 2028, kar bi pomenilo pomemben infrastrukturni in urbanistični doprinos za mesto Koper.

GRADNJA
Preobrat na hrvaškem nepremičninskem trgu: trenutek ohlajanja ali priložnost za vstop?
Kljub nadaljnji rasti cen nepremičnin, zlasti v segmentu novogradenj, hrvaški nepremičninski trg beleži izrazit upad prodajne aktivnosti. O razmerah je poročala hrvaška javna radiotelevizija, tematika pa je v zadnjih tednih močno odmevala tudi v drugih nacionalnih medijih.
Na Hrvaškem se letno proda približno 27.000 stanovanj, največ v Zagrebu ter na obalnih območjih, kjer so tudi cene na kvadratni meter najvišje. Prav na teh lokacijah je zaznati najizrazitejši padec prometa: v Zagrebu in Istri prodaja upada za približno 20 odstotkov, v Dalmaciji pa ostaja brez kupca že vsaka tretja nepremičnina na trgu. Po oceni Dubravka Ranilovića, predsednika združenja za poslovanje z nepremičninami pri Hrvaški gospodarski zbornici, je razlogov več – od splošne gospodarske negotovosti do dejstva, da so se prodajne cene v številnih primerih oddaljile od realnih tržnih vrednosti.
Del nepremičninskih posrednikov trenutnih razmer ne razume kot klasično krizo, temveč kot t. i. psihološki prelom. Trg po njihovem mnenju potrebuje čas za prilagoditev novi cenovni realnosti, pri čemer kupci vse manj sprejemajo izenačevanje cen starejših stanovanj z novogradnjami, ki ponujajo višje bivalne in energetske standarde.

Podobna pričakovanja o morebitni cenovni korekciji so prisotna tudi v Istri, kjer se povpraševanje zmanjšuje predvsem zaradi manjšega interesa tujih kupcev. Kupci iz Nemčije in Avstrije, ki so v preteklih letih pomembno sooblikovali povpraševanje na obali, se namreč soočajo z lastnimi gospodarskimi izzivi, kar se neposredno odraža tudi na hrvaškem trgu.
Pomemben dejavnik ostajajo tudi lastniki, ki pogosto težko sprejmejo, da njihova nepremičnina ne dosega več pričakovane vrednosti. To vodi v vztrajanje pri nerealnih prodajnih cenah in podaljševanje prodajnih rokov. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da bi se razmere lahko postopno izboljšale, če bi se del skoraj 600.000 praznih zasebnih stanovanj aktivneje vključil na trg, s čimer bi se povečala ponudba in ustvarili pogoji za večje cenovno ravnovesje.
Hrvaška je bila sicer v preteklih letih med državami Evropske unije z najhitrejšo rastjo cen stanovanjskih nepremičnin. Po podatkih Eurostata so se ob koncu let 2023 in 2024 cene medletno zvišale za približno deset odstotkov, kar je predstavljalo najvišjo rast v EU in presegalo povprečje evrskega območja. S tem se je Hrvaška uvrstila pred večino držav članic, vključno s Portugalsko, Španijo in Poljsko. V prvi polovici letošnjega leta je prodaja stanovanj upadla za skoraj 15 odstotkov, najizraziteje v Splitsko-dalmatinski županiji, kjer je padec dosegel 30 odstotkov. Visoke cene tako vse očitneje zavirajo trg in spreminjajo bivanjske ter nakupne odločitve, zlasti pri mlajših generacijah, ki se vse pogosteje odločajo za najem namesto dolgoročnega zadolževanja.

GRADNJA
Trumpovega hotela vendarle ne bo v Beogradu
Zet predsednika ZDA Donalda Trumpa Jared Kushner je opustil načrte za sporno gradnjo Trumpovega hotela v Beogradu, ki bi stal na mestu nekdanjega ministrstva za obrambo in generalštaba, ki ga je leta 1999 bombardirala zveza Nato.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izrazil obžalovanje ob njegovi odločitvi, škodo, ki naj bi nastala zaradi tega, pa označil za ogromno. Kushnerjevo podjetje Affinity Partners je sporočilo, da se iz spoštovanja do prebivalcev Srbije in Beograda za zdaj umikajo iz projekta, ki je predvideval tri stolpnice.
Podjetje se je zavezalo tudi, da bo tam zgradilo spominski kompleks, posvečen vsem žrtvam Natovega bombardiranja. Kushner je projektu Trumpovega hotela v Beogradu, ki je sprožil tudi proteste, posvetil dve leti.
Zgradbi nekdanjega generalštaba in ministrstva za obrambo v Beogradu, ki sta bili poškodovani med Natovim bombardiranjem leta 1999, sta imeli status kulturnega spomenika. Vlada je ta status odpravila novembra lani, pred tem pa je z družbo Affinity podpisala pogodbo o revitalizaciji te lokacije.
Kushnerja pritegnila “vse večja gospodarska živahnost Beograda”
Pred drugim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa je Kushner dejal, da se ne bo vrnil v državno službo, vendar pa se zdaj v imenu ZDA pogaja z Rusijo in Ukrajino o miru, sodeloval pa je tudi pri pogajanjih za premirje v Gazi.
Njegova 4,8 milijarde dolarjev vredna zasebna kapitalska družba Affinity po poročanju Wall Street Journala vlaga po vsem svetu in obrača denar držav z Bližnjega vzhoda. Med drugim pomaga financirati sovražni prevzem filmskega podjetja Warner Bros družbe Paramount.
Kushner se je v projekt vključil po Trumpovem prvem mandatu in dejal, da ga je k temu pritegnila vse večja gospodarska živahnost Beograda, kjer so se cene nepremičnin zvišale, novi projekti stanovanjskih objektov pa so pritegnili premožnejše prebivalstvo.
-
Arhitektura2 meseca nazajNagrada Piranesi 2025: Hiša in čebelnjak – dialog med tradicijo in sodobnostjo
-
TRAJNOSTNA GRADNJA2 meseca nazajPod Šmarno goro nastaja nadstandardno naselje montažnih lesenih hiš
-
Slovenija2 meseca nazajVlada prerazporedila 250 milijonov evropskih sredstev za pospešitev ključnih razvojnih projektov
-
Gradbeništvo2 meseca nazajKolektor Construction uspešno zaključil projekt v reški pristaniški infrastrukturi
-
LESENA GRADNJA2 meseca nazajHiša Topolina: hibridna hiša, kjer se les in beton srečata v popolnem ravnovesju
-
Slovenija1 mesec nazajPodjetje AJM po več kot 30 letih uspešne rasti z novo lastniško strukturo
-
PRENOVE/OBNOVE1 mesec nazajPrenovljeni muzejski kompleks v Vrbi odpira vrata februarja prihodnje leto
-
DOGODKI1 mesec nazajSlikopleskarji znova barvali za dober namen – letos osveželi učilnice v Hrastniku

