Arhitektura
Galerija Dessa: razstava Material o prihodnosti stroke

Odgovor na vprašanja, kako so videti sodobne družbeno odgovorne arhitekturne prakse, lahko do 11. oktobra najdete na razstavi Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture v galeriji Dessa v Ljubljani. V sklopu razstave organizatorji prevprašujejo arhitekturne smernice za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta. Z razstavljenimi primeri skušajo izzivajo vprašanja o tem, kaj si v svojem okolju želimo, ter iščejo orodja, ki bi nam omogočila dobro prihodnost, so še zapisali v spremnem besedilu razstave.
“Pomembno je, da razstavljeni projekti niso s slovenskega območja, ampak s širšega evropskega območja, ki pa imajo Sloveniji sorodno kulturno ozadje. Predstavljamo torej izključno tuje projekte, ki nudijo razmislek o našem prostoru,” pravi sokuratorka razstave Ajda Bračič, ki vodi platformo za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, koproducenta razstave. S sodelavko Mašo Ogrin sta razstavo izbrali projekte na podlagi treh kategorij, ki služijo kot smernice sodobne arhitekture: material, kontekst in družba. “Težko je bilo najti projekte, ki izstopajo v vseh treh smernicah. Zato sva z Mašo sklenili kompromis in predstavili tiste projekte, ki sledijo vsaj dvema od treh smernic,” dodaja Bračičeva. Vsi razstavljeni koncepti predstavljajo inovativne rešitve z vidika materiala, upoštevajo kontekst okolja, v katerega so umeščeni, in opolnomočajo uporabnike teh prostorov.

Osnovni sklopi razmisleka o prihodnosti arhitekture: material, kontekst in družba
Razstavljene so fotografije projektov, njihovi načrti, opremljeni s kratkim utemeljitvenim in pojasnitvenim tekstom. A pomembnejši od posameznega primera je prebojni koncept, ki ga projekt predstavlja in vpliva na razvoj prihodnje arhitekture.
O samih arhitekturnih sklopih so ob razstavi zapisali naslednje: “Nujno je, da gradbene materiale v čim večji meri recikliramo, nove materiale pridobivamo neekstraktivno, z njihovim odvzemanjem iz narave ne škodujemo širši geologiji, družbi ali ekosistemu ter ohranjamo starodavne tehnike gradnje in z njimi izumljamo nove načine, kako graditi z materiali na biološki osnovi.“
Dodajajo, da “snovne strukture lahko naselimo z novim programom, obstoječe soseske nadgradimo z novo vsebino, stavbam, ki so v okolju zapuščeni osamelci, ponudimo novo vsebino”, in končajo z mislijo, da “najboljši arhitekturni projekti nastajajo s participacijo javnosti, s pogovori o dejavnostih, željah in potrebah. Arhitekturni projekti korenito vplivajo na gradnjo skupnosti v vsakem okolju.”

Razstavljeni projektu v sklopu razstave Material. Koncept. Družba. Prihodnost sodobne arhitekture.
- Assemble Studio: Folly for a Flyover, London, UK (2011)
- JAJA Architects: Gigantium Urban Space, Aalborg, DK (2018)
- Clementine Blakemore Architects: Wraxall Yard, Dorset, GB (2022)
- B-Architecten: Qville, Essen, BE (2021)
- Dratler Duthoit Architects: La Jette Kindergarten Issenheim, Issenheim, FR (2022)
- Kraus-Schönberg Architekten: Kindergarten Ohlstedt, Hamburg, DE (2012)
- BC Architects + Atelier LUMA + Assemble: Lot 8, Arles, FR (2020)
- Mario Cuccinella Architetti: TECLA, Massa Lombarda, IT (2021)
- Guinée*Potin Architects: St. Pabu Low Carbon School, St. Pabu, FR (2022)
- Mae Architects: Sands End Community Centre, London, GB (2020)
- Material Cultures: Stilt House, Margent Farm, UK (2019)
- Josep Ferrando Architecture + Gallego Arquitectura: El Roser Social Centre, Reus, ES (2021)
- Atelier Kempe Thill: Museum of Traditional Crafts, Veenhuizen, NL (2007)
- 51N4E: Alveoles St.-Nazaire (2018)
- New Practice: Kinning Park Community Centre, Glasgow, GB (2022)
- Vandkunsten Architekten Senior Coliving Balancen, Ry, DK (2018)
- Van Bergen Kolpa Architects, META Architectuurbureau: Agrotopia, Roeselare, BE (2021)
- Architecten de Vylder Vinck Taillieu, BAVO: Caritas Psychiatric Clinic, Melle, FR (2016)
- Natrufied Architecture: De Warren Coliving, Amsterdam, NL (2018)
- Opus Architekten: Kindergarden +e Marburg, Marburg, DE (2014)
V zadnjih dneh omenjene razstave bo organizirana tudi tridnevna delavnica, na kateri bodo obravnavali prostorske izzive lokalnega okolja, opazovali stanje in iskali strateške rešitve. Rezultate delavnice bodo obravnavali na okrogli mizi v Rafineriji Cukrarna na dan zaprtja razstave, 11. oktobra.
Arhitektura
Zečetek gradnja NUK 2 vendarle naslednje leto

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je prejšnji teden ob predstavitvi gradnje ljubljanske medicinske fakultete pojasnil nekaj podrobnosti o projektu NUK 2. Napovedal je, da bodo gradnjo začeli prihodnje leto.
Minister je ob robu novinarske konference, na kateri je predstavljal projekt gradnje novih prostorov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, spregovoril tudi o načrtih za Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK 2) kot v odgovor na poziv članov Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki so v začetku prejšnjega tedna pozvali, naj se sredstva, ki so potrebna za realizacijo NUK 2, umestijo v državni proračun. Kot je poudaril, je NUK 2 potrjena naložba, sredstva načrtujejo znotraj proračuna. Gradnja se bo po njegovih besedah začela prihodnje leto.
Jeseni se bodo lotili gradbene jame
Kot so spomnili na ministrstvu, je gradbeno dovoljenje za gradnjo NUK 2 postalo pravnomočno že februarja letos. Trenutno je projekt v fazi izdelave projekte dokumentacije za izvedbo. Kot so zapisali, pričakujejo, da se bodo arheološka izkopavanja, priprava vrtin za toplotne črpalke in podobna pripravljalna dela končala v prvi polovici leta 2024, nato bo sledil javni razpis za izbiro izvajalca. Jeseni pričakujejo, da se bo začela ureditev gradbene jame.

“Kulturno središče v najširšem pomenu besede”
Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Viljem Leban je dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, ustanovitvi stavbne pravice in začasni uporabi dela nepremičnin za gradnjo NUK 2 podpisal novembra leta 2021. Predtem je projekt NUK 2 nekdanja vlada na podlagi interventnega zakona za zagon gospodarstva po epidemiji umestila na seznam pomembnih naložb. Nova knjižnica bo slovenski javnosti ponudila novih 20.000 kvadratnih metrov uporabnih površin z več kot 1400 študijskimi mesti in 300.000 enotami gradiva v prostem pristopu.
NUK 2 bo vključujoč prostor učenja za vse generacije, odprt center znanja in kraj interdisciplinarnega sodelovanja, srečevanja skupnosti in stičišče živahnega univerzitetnega dogajanja. Sodobno in izobraževalno kulturno središče v najširšem pomenu besede bo z nočno čitalnico uporabnikom na voljo 24 ur na dan, so še zapisali v NUK.
Začetek zgodbe gradnje NUK 2 sicer sega v 80. leta preteklega stoletja, ko je bil izveden prvi natečaj za NUK 2, ki pa je ostal nerealiziran.
Arhitektura
Plečnikove umetnine na ogled na Bledu

Gorenjska je drugo največje središče Plečnikovega ustvarjanja na Slovenskem. Njegova dela so tam nastajala v obdobju od poznih tridesetih let 20. stoletja vse do mojstrove smrti dvajset let pozneje. Od včeraj so na ogled na blejskemm gradu.
Na blejskem gradu je vrata odprla razstava Jože Plečnik na Gorenjskem: včeraj, danes, jutri, ki jo je ob lanski 150. obletnici rojstva najbolj znanega slovenskega arhitekta pripravila kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pri postavitvi razstave na Bledu je sodeloval tudi Zavod za kulturo Bled.
Avtorice razstave so Maja Avguštin, Hana Brus, Nataša Ülen in Irena Vesel iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na razstavi predstavljajo 43 Plečnikovih projektov na Gorenjskem, nanje pa so pogledale predvsem z vidika konservatorstva.

Strast do arhitekture s simbolno vrednostjo
“Gorenjska zapuščina” Jožeta Plečnika spada v čas njegovega najzrelejšega ustvarjanja.
Plečnika so v tem obdobju najbolj zanimale naloge, kot so spomeniki, cerkve in nagrobniki, kjer je simbolna vrednost presegala utilitarnost. Vedno znova je želel, da bi bila njegova dela razumljiva ne zgolj peščici strokovnjakov, ampak kar najširšemu občinstvu, ki ji je bila arhitektura namenjena.
Razstavo so zasnovali glede na prostorski kontekst predstavljenih del. V sklopu posameznih predstavitev je ob koncu predstavljeno tudi obstoječe stanje obravnavanega objekta, podana pa so tudi priporočila za naprej.

Vpogled v zasebne načrte
Poleg pregleda obstoječe literature so se posvetili tudi pregledu arhivskega gradiva, da bi čim bolje in obsežno predstavili posamezne objekte in ureditve. Nekateri načrti in rešitve so predstavljeni sploh prvič. Ob študiju gradiva so naleteli tudi na Plečnikovo korespondenco z naročniki in mojstri, ki so zanj izdelovali posamezne kose opreme.

Razstavo so najprej konec lanskega leta postavili v svojih prostorih v Kranju. Zdaj so razstavo v nekoliko spremenjeni obliki preselili na blejski grad v dvorano nad grajskim muzejem. Poskrbeli so, da jo bodo razumeli tudi tuji turisti.
Naslednje leto tudi knjiga
V prihodnje naj bi razstava gostovala tudi v Kamniku. Naslednje leto pa nameravajo na podlagi zbranega gradiva, ki so ga poiskali v različnih zgodovinskih arhivih in muzejih, izdati tudi knjigo. “Gre namreč za res izjemen pregled Plečnikovega dela na Gorenjskem,” je poudarila Ülen.

Arhitektura
Plečnikove izjemne stvaritve sedaj upodobljene še z Lego kockami

Kaj imajo skupnega Plečnik in lego kocke? Ustvarjalno silo, ki premika meje mogočega!
V grajski kapeli MAO se ponovno odpira razstava Lego # Plečnik, ki bo trajala med 13.7. – 30.9.2023.
Razstava LEGO # Plečnik je bila spremljevalni dogodek razstave Universum Plečnik: Od delavnice do mita v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. Na ogled so postavili stvaritve študentov ljubljanske Fakultete za arhitekturo, ki so v sklopu seminarja in delavnic s pomočjo lego kock raziskovali prostorske koncepte Plečnikove Ljubljane. Zaradi velikega zanimanja so razstavo v nekoliko okrnjeni obliki ponovno postavili v drug prostor, novost pa je cerkev sv. Antona Padovanskega, ki jo je Plečnik načrtoval v Beogradu.
“Zaradi svoje modularne narave so kocke pomenile velik izziv, zlasti zato, ker je bil na voljo omejen nabor oblik, barv in velikosti »gradbenih elementov«. Osnovne kocke so bile izhodišče za ustvarjanje mestoma zapletenih in podrobnih struktur Plečnikove arhitekture. Nismo želeli le poustvariti stavb v obliki pomanjšanih replik, temveč smo kocke uporabili predvsem za ustvarjanje pozorno abstrahiranih arhitekturnih zasnov in detajlov, ki smo jih v procesu sestavljanja rasterizirali. Nujno je bilo razumevanje merila, količine, simetrije, osnovnih vzorcev in geometrije. Skenirani izvirni načrti arhitekture, ki jih hranita MAO in Plečnikova zbirka, so nam služili za podlago, s pomočjo katere smo merilo prilagajali velikosti detajlov, arhitekturnih elementov in ne nazadnje velikosti posamezne kocke. S preizkušanjem različnih kombinacij kock ter z raziskovanjem materialov in barv so oblike postale pripovedovalke zgodb o podobi prostora, tako v merilu stavb kot tudi mesta,”je povedala Natalija Lapajne, vodja izobraževanja v MAO.

“Pred nami je oživela Vegova ulica, ena lepših kulturnih alej z različnimi merili urejanja prostora za doseganje novih, raznolikih svobodnih vsebin. Narodno in univerzitetno knjižnico lahko prepoznamo po motivu stebra in oknu velike čitalnice. Uporaba različnih materialov je razumljiva in hkrati berljiva. Barvitosti kamna in opeke sledimo na primeru zvonika cerkve sv. Mihaela na Barju, na drugem koncu mesta pa smo skozi belino in gozd stebrnega reda s pogledi vstopali v Vrt vseh svetih, k monumentalnemu vhodu na Žale. Zapletena konstrukcija Tromostovja sredi Ljubljane nas je nagovorila k premisleku zgodovinskega konteksta, ki danes tvori najživahnejši javni prostor v središču mesta. Zbirko modelov Plečnikove arhitekture dopolni detajl Katedrale svobode. Mistična narava tega sicer neuresničenega projekta nas napeljuje k razpravi o državnih simbolih in nas pušča v polju utopičnega,” je sklenila je povedala Natalija Lapajne.

Mentorji:
prof. dr. Alenka Fikfak, asist. dr. Janez Peter Grom, asist. Kristijan Lavtižar, Fakulteta za arhitekturo, Natalija Lapajne, kustosinja, Muzej za arhitekturo in oblikovanje
Študentje:
Vit Balas, Lana Bavcon, Nina Beganović, Nea Bekonjič, Benjamin Boben, Manca Gjura Godec, Vladislav Kvitka, Lara Korošec, Eva Košak, Ana Kovačevič, Nejra Kovačević, Ksenja Kozamernik, Kaja Križ, Eleonora Lazarova, Maruša Legat, Lucija Lohkar, Tisa Lozej, Žan Ložar, Tilen Mavrič, Lara Mrak, Tomaž Ogrič, Adrijan Piano, Lucija Petrinić, Marko Rapuc, Stanislav Rudenko, Filip Slakan Jakovljević, Jakob Smrekar, Arne J. Stare, Samanta Šalamon, Uroš Tesić, Vladimir Tripković, Barbara Veronica Vasić, Iza Verbovšek, Filip Živković.
Posebna zahvala gre Miji Razpotnik za donacijo lego kock Muzeju za arhitekturo in oblikovanje.
-
KULTURA2 meseca nazaj
Poplave prizadele številne kulturne objekte in dediščino
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Kakšna je onesnaženost voda in tal na poplavljenih območjih?
-
GRADNJA2 meseca nazaj
Napovedana je postavitev številnih montažnih mostov po Sloveniji
-
Akustika2 tedna nazaj
Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa
-
EKOLOGIJA4 dnevi nazaj
Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!
-
Slovenija1 mesec nazaj
EPK 2025: predvidena je prenova celotnega Trga Evrope
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Komunalno blato onesnažuje vodo na Ljubljanskem barju
-
DEDIŠČINA2 tedna nazaj
Do odprtja olimpijskih iger bo obnovljen osrednji zvonik pariške Notre-Dame