Connect with us

Arhitektura

Galerija Dessa: razstava Material o prihodnosti stroke

Objavljeno

dne

Odgovor na vprašanja, kako so videti sodobne družbeno odgovorne arhitekturne prakse, lahko do 11. oktobra najdete na razstavi Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture v galeriji Dessa v Ljubljani. V sklopu razstave organizatorji prevprašujejo arhitekturne smernice za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta. Z razstavljenimi primeri skušajo izzivajo vprašanja o tem, kaj si v svojem okolju želimo, ter iščejo orodja, ki bi nam omogočila dobro prihodnost, so še zapisali v spremnem besedilu razstave.

Pomembno je, da razstavljeni projekti niso s slovenskega območja, ampak s širšega evropskega območja, ki pa imajo Sloveniji sorodno kulturno ozadje. Predstavljamo torej izključno tuje projekte, ki nudijo razmislek o našem prostoru,” pravi sokuratorka razstave Ajda Bračič, ki vodi platformo za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, koproducenta razstave. S sodelavko Mašo Ogrin sta razstavo izbrali projekte na podlagi treh kategorij, ki služijo kot smernice sodobne arhitekture: material, kontekst in družba. “Težko je bilo najti projekte, ki izstopajo v vseh treh smernicah. Zato sva z Mašo sklenili kompromis in predstavili tiste projekte, ki sledijo vsaj dvema od treh smernic,” dodaja Bračičeva. Vsi razstavljeni koncepti predstavljajo inovativne rešitve z vidika materiala, upoštevajo kontekst okolja, v katerega so umeščeni, in opolnomočajo uporabnike teh prostorov.

Na fotografiji je slika projekta Wraxall Yard avtorjev Clementine Blakemore Architecture, le eden od številnih razstavljenih projektov na razstavi sodobne družbeno odgovorne arhitekture. V sklopu projekta so avtorji preobrazili opuščeno kmetijo v počitniško nastanitev za gibalno ovirane. Foto: Emma Lewis

Osnovni sklopi razmisleka o prihodnosti arhitekture: material, kontekst in družba
Razstavljene so fotografije projektov, njihovi načrti, opremljeni s kratkim utemeljitvenim in pojasnitvenim tekstom. A pomembnejši od posameznega primera je prebojni koncept, ki ga projekt predstavlja in vpliva na razvoj prihodnje arhitekture. 

O samih arhitekturnih sklopih so ob razstavi zapisali naslednje: “Nujno je, da gradbene materiale v čim večji meri recikliramo, nove materiale pridobivamo neekstraktivno, z njihovim odvzemanjem iz narave ne škodujemo širši geologiji, družbi ali ekosistemu ter ohranjamo starodavne tehnike gradnje in z njimi izumljamo nove načine, kako graditi z materiali na biološki osnovi.

Dodajajo, da “snovne strukture lahko naselimo z novim programom, obstoječe soseske nadgradimo z novo vsebino, stavbam, ki so v okolju zapuščeni osamelci, ponudimo novo vsebino”, in končajo z mislijo, da “najboljši arhitekturni projekti nastajajo s participacijo javnosti, s pogovori o dejavnostih, željah in potrebah. Arhitekturni projekti korenito vplivajo na gradnjo skupnosti v vsakem okolju.”

Ajda Bračič je arhitektka, urednica in publicistka. Med letoma 2017 in 2021 je bila najprej članica uredniškega odbora, nato pa izvršna urednica revije Outsider, revije za arhitekturo in humanistiko. Leta 2022 je izšel tudi njen nagrajeni literarni prvenec, zbirka kratke proze z naslovom Leteči ljudje. Foto: Robert Balen

Razstavljeni projektu v sklopu razstave Material. Koncept. Družba. Prihodnost sodobne arhitekture.

  • Assemble Studio: Folly for a Flyover, London, UK (2011)
  • JAJA Architects: Gigantium Urban Space, Aalborg, DK (2018)
  • Clementine Blakemore Architects: Wraxall Yard, Dorset, GB (2022)
  • B-Architecten: Qville, Essen, BE (2021)
  • Dratler Duthoit Architects: La Jette Kindergarten Issenheim, Issenheim, FR (2022)
  • Kraus-Schönberg Architekten: Kindergarten Ohlstedt, Hamburg, DE (2012)
  • BC Architects + Atelier LUMA + Assemble: Lot 8, Arles, FR (2020)
  • Mario Cuccinella Architetti: TECLA, Massa Lombarda, IT (2021)
  • Guinée*Potin Architects: St. Pabu Low Carbon School, St. Pabu, FR (2022)
  • Mae Architects: Sands End Community Centre, London, GB (2020)
  • Material Cultures: Stilt House, Margent Farm, UK (2019)
  • Josep Ferrando Architecture + Gallego Arquitectura: El Roser Social Centre, Reus, ES (2021)
  • Atelier Kempe Thill: Museum of Traditional Crafts, Veenhuizen, NL (2007)
  • 51N4E: Alveoles St.-Nazaire (2018)
  • New Practice: Kinning Park Community Centre, Glasgow, GB (2022)
  • Vandkunsten Architekten Senior Coliving Balancen, Ry, DK (2018)
  • Van Bergen Kolpa Architects, META Architectuurbureau: Agrotopia, Roeselare, BE (2021)
  • Architecten de Vylder Vinck Taillieu, BAVO: Caritas Psychiatric Clinic, Melle, FR (2016)
  • Natrufied Architecture: De Warren Coliving, Amsterdam, NL (2018)
  • Opus Architekten: Kindergarden +e Marburg, Marburg, DE (2014)

V zadnjih dneh omenjene razstave bo organizirana tudi tridnevna delavnica, na kateri bodo obravnavali prostorske izzive lokalnega okolja, opazovali stanje in iskali strateške rešitve. Rezultate delavnice bodo obravnavali na okrogli mizi v Rafineriji Cukrarna na dan zaprtja razstave, 11. oktobra.

Arhitektura

Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir

Objavljeno

dne

Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in akademiku Stanku Kristlu, ki nas je zapustil v začetku letošnjega leta, se zdaj, le nekaj mesecev pozneje, pretreseni poslavljamo od njenega dolgoletnega svetovalca za arhitekturo in urbanizem, akademika Fedje Koširja.

Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije so Koširja označili za “lucidnega in pronicljivega kritika, raziskovalca, intelektualca, pisca, misleca: teoretika in praktika”.

Njegovi nazori in dejanja so bili “nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni”, so še zapisali. Star je bil 84 let.

Po navedbah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere izredni član je bil od lani, je Košir v 70. in 80. letih preteklega stoletja na slovenskih in jugoslovanskih javnih natečajih za urbanistične in arhitekturne predloge prejel več kot 60 nagrad in odkupov.

Med Koširjevimi najpomembnejšimi projekti so na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) navedli središče Beograda (1968), Zimsko kopališče v Ljubljani (1969), Park hotel Bled (1970), središče Nikšiča (1971), središče južnega Zagreba (1971), središče Kraljeva (1974), središče Bugojna (1978), Cerkev vseh svetih v Ljubljani iz 1981 (nedokončana izvedba) in Islamski verski center v Ljubljani (1982).

Leta 1978 je za več urbanističnih predlogov dobil nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1985 do leta 2013 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je predaval več predmetov, med drugim razvoj urbanizma in razvoj arhitekturne teorije. Dve mandatni dobi je bil dekan fakultete. V njegovem opusu velja omeniti tudi spomeniško realizacijo kenotafa za žrtve dachavskih procesov v Ljubljani (1989).

Za vlado je izdelal dve primerjalni presoji lokacij, primernih za protokolarno uporabo predsednika vlade in urada predsednika republike (2002 in 2005). Konkreten rezultat je odločitev za gradnjo sedanjega kongresnega središča na Brdu pri Kranju. Izdelal je tudi študijo prostorske umestitve premične kulturne dediščine v Idriji (2007).

Podpisal se je tudi pod vrsto strokovnih člankov, večino je izdala fakulteta za arhitekturo leta 2000. Objavil je tudi devet monografij. Za objave je prejel dve Plečnikovi medalji (1995 in 2010). Od leta 2007 je bil častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Objavljeno

dne

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo o kakovostnih ambientih, ki bi jih lahko imele naše krajine, kraji in stavbe.

Zato so se letos na seminarskih skupinah na fakulteti ukvarjali tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje.

Fakulteta za arhitekturo predstavlja sklepno razstavo seminarjev fakultete, ki jo je naslovila Polna hiša – odpirajo jo danes, na ogled pa bo do 21. junija. Razstava raziskuje prostor skozi prizmo akutnih vprašanj, kot so izjemni vremenski pojavi, prihodnji razvoj univerzitetnega mesta in vnovična uporaba kulturne dediščine. Obravnava jih v širšem kontekstu, preizkuša rešitve in predlaga alternative.

Po besedah dekana Mihaela Dešmana je sklepna razstava sežetek celoletnega dela seminarskih skupin. “Letos smo priča še globljemu povezovanju seminarjev, ki z različnih perspektiv obravnavajo isto perečo tematiko, s tem pa ilustrirajo kompleksnost delovanja poklica arhitekta in urbanista v prostoru”.

O trojici seminarjev pove, da se v teh sprašujejo, “kako s premišljenimi urbanističnimi, krajinskimi in arhitekturnimi posegi razvijamo nove prostorske ureditve ter razvijamo principe in oblike trajnostnega bivanja s ciljem bolj smiselnih, varnih in skladnih posegov v slovensko podeželje kot doslej“.

Foto: Fakulteta za arhitekturo

Sedem seminarjev se je povezalo v še širši kontekst raziskovalnega projekta HEI-TRANSFORM, ki ga koordinira ljubljanska Fakulteta za arhitekturo. Temeljni raziskovalni projekt na področju vnovične uporabe nepremične kulturne dediščine združuje 14 institucij in najvidnejše strokovnjake. Študenti arhitekture in urbanizma na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo ter krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na razstavi predstavljajo štiri revitalizacijske laboratorije – naselbinsko dediščino Kostanjevice na Krki, opuščeno industrijsko dediščino v središču Hrastnika, grajski grič v Gornji Radgoni z njegovo arheološko dediščino ter grad Hrastovec. S sodelovanjem raziskovalcev in inovativnega participatornega pristopa k načrtovanju so oblikovali rešitve, ki bodo pripomogle k razvoju modela trajnostnega pristopanja k prilagojeni ponovni rabi opuščene dediščine.

Prostorska vizija razvoja Univerze v Ljubljani je povezala štiri seminarje Fakultete za arhitekturo, Oddelek za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete, Oddelek za prostorsko sociologijo Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ljubljansko Filozofsko fakulteto ter gostujoče institucije. Z odzivi opozarjajo na dejstvo, da mora univerza poleg reprezentančne in simbolne vloge ujeti tudi duha časa, ki zahteva programsko vedno bolj fleksibilne in nedoločene prostore, pa tudi univerzalno dostopnost, ogljično nevtralnost ter navsezadnje tudi kakovost njenega odprtega prostora in arhitekture, ki mora presegati zgolj funkcionalno in tehnično dovršenost.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Objavljeno

dne

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo Expo 2020. Stroški odstranitve bodo znašali najmanj 1,5 milijona evrov.

Vlada se je na včerajšnji seji seznanila s poročilom ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport o izvedenih dejavnostih pri projektu Expo City Dubaj po koncu delovanja slovenskega paviljona.

Paviljon bi podarili organizatorju, če bo zanimanje
Analiza ministrstva o mogočih rešitvah za paviljon je pokazala, da obstajata dve možnosti: oddaja paviljona v dolgoročni najem ali odstranitev paviljona in povrnitev zemljišča v prvotno stanje, so zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade.

Glede na predvidene stroške obeh možnosti se je vlada na predlog gospodarskega ministrstva odločila za odstranitev paviljona. Ta bi potekala v letih 2024 in 2025, ocenjena vrednost odstranitve pa bi znašala najmanj 1,5 milijona evrov.

Če bo obstajala možnost prodaje paviljona organizatorju, ki bi ga nato odstranil na lastne stroške, ali možnost, da se paviljon podari, bo Slovenija to možnost izkoristila, so navedli na vladi.

Slovenski paviljon, ki je bil med drugim prepoznaven po fasadi s 45 tisoč rastlinami in leseno streho, je bil na svetovni razstavi Expo 2020 v Dubaju eden bolj opaznih nacionalnih paviljonov.

Svetovna razstava Expo 2020 je od oktobra 2021 do konca marca 2022 potekala v Dubaju, Slovenija pa se je na njem z lastnim paviljonom predstavljala kot pametna država z visokim turističnim potencialom.

Življenje po Expu
Oktobra 2022 je bil sprejet vladni sklep, da bo paviljon deloval eno leto v okviru gospodarskega ministrstva oziroma javne agencije Spirit Slovenija. Za obdobje med 28. oktobrom 2023 in 15. decembrom 2023 je bil paviljon oddan podjetju Knauf Insulation, ki ga je v tem obdobju uporabljalo za lastne potrebe. V času podnebne konference COP28 so bile na njem izvedene tudi številne dejavnosti in dogodki ministrstev in agencije Spirit, so še pojasnili na vladi.

Nadaljuj z branjem
Dizajn5 dni nazaj

Oblikovalska nagrada za mobilno enoto Ilustratorski kot tandema Sara&Sara 

Ilustratorski kot, ki sta ga za Center ilustracije oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica, združeni v tandemu Sara & Sara,...

Arhitektura1 teden nazaj

Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir

Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Energetska prelomnica v EU: reforme poskrbele za stabilne cene in čisto energijo

Evropska unija je doživela prelomni trenutek na področju energetike. Obsežne reforme elektroenergetskega in plinskega trga prinašajo potrošnikom stabilnejše cene energije...

RAZSTAVA3 tedni nazaj

Na Portugalskem poklon razstavi o Stanku Bloudku

Portugalski muzej letalstva in Tehnični muzej Slovenije sta z razstavami zaznamovala 100 let prvega preleta Atlantika. Portugalsko muzejsko združenje je...

DOGODKI4 tedni nazaj

V Centru Rog pregledna razstava ob 20-letnici kolektiva Oloop

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Podnebna aktivista z oranžno barvo poškropila znameniti Stonehenge

Britanska policija je aretirala okoljska aktivista, ki sta z oranžno barvo poškropila kamne na svetovno znanem arheološkem najdišču Stonehenge. Moška,...

ZELENA ENERGIJA4 tedni nazaj

Slovenci smo vendarle uspeli preseči 25-odstotni cilj iz obnovljivih virov energije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka,...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 mesec nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 mesec nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

POPULARNO