Connect with us

RAZSTAVA

VIZIJE SO 18: Gentrifikacija – o njej se moramo v Ljubljani resno pogovoriti

Objavljeno

dne

Pojav gentrifikacije je prisoten v vseh večjih mestih razvitega sveta, vse pogosteje pa postaja predmet polarizacije, saj ima vedno pozitivne in negativne posledice. Lahko ga razumemo kot pozitivno prenovo s ciljem oživljanja mestnih središč in razvoja turistične ponudbe ter rehabilitacije stanovanjskega fonda.

Posledice tega so dvig zemljiške rente ter višje cene nepremičnin in najemnin, kar praviloma prinaša dohodek mestu in lastnikom kapitala, prizadene pa lokalno prebivalstvo, predvsem dohodkovno najšibkejše. Razstava bo predstavila raziskavo o neugodnem razmerju med prekarnim slojem mladih ustvarjalcev in med gentrifikacijo v mestu, ki jo kreativni sektor po eni strani omogoča in pospešuje, po drugi strani pa ga ravno pospešena gentrifikacija iz teh istih okolij izrinja in marginalizira. Vendar pa takšna gentrifikacija ni neizogibni stranski produkt razvijajočega se mesta – razstava bo načela vprašanje, kako se lahko Ljubljana razvija v bolj podporno in solidarno okolje za prebivalstvo, predvsem za šibkejše in marginalizirane.
Gentrifikacija ni niti naravna nesreča niti neobhodna nujnost, temveč družben proces, ki ga je mogoče regulirati, omejevati in ga nadomeščati z družbeno in okoljsko bolj trajnostnimi alternativami.

V Galeriji Kresija se je v okviru projekta VIZIJE SO 18 odprla razstava z naslovom Gentrifikacija. V Ljubljani se moramo resno pogovoriti o gentrifikaciji. Foto: Galerija Kresija

Miloš Kosec, arhitekt in eden izmed kuratorjev razstave, je v uvodnem govoru poudaril, da se gentrifikacija ne zgodi sama od sebe, pri čemer je poudaril nalogo “mesta, države in drugih, da jo upravljamo, da jo reguliramo, da jo nadomeščamo z drugačnimi modeli razvoja”. Po njegovem mnenju prav odsotnost določenih politik in intervencij povzroči, da se da določeni, vendar manjši skupini prebivalstva z veliko družbene moči mnogo večjo težo kot vsem drugim. Čeprav so šle stvari pri gentrifikaciji zelo daleč, pa poudarja še, da nas to ne odvezuje od odgovornosti, “temveč kvečjemu pomeni, da moramo bolj ambiciozno vztrajati pri tem, da se začenjajo ti procesi regulirati”. V nasprotnem primeru bo ta uničujoči urbani proces zgolj odrival ljudi na obrobje, namesto tega pa dajal prostor določeni skupini, ki pa še zdaleč ne predstavlja kreativnega bogastva heterogene družbe. “Če želi mesto preživeti, mora biti kompleksno, včasih konfliktno srečevališče različnih družbenih skupin, ki lahko sobivajo, četudi se druga z drugo včasih ne strinjajo,” je še dodal.

O gentrifikaciji, pojavu, ki bi ga danes v Sloveniji lahko poimenovali pogospodenje, je sociologinja Ruth Glass v Britaniji pisala že v začetku šestesetih let prejšnjega stoletja, konec devetdesetih pa je Samuel R. Delany v eseju Times Square Red, Times Square Blue prek obnove slavnega newyorškega trga, za katero so stale besede, kot je “čistoča”, “družinske vrednote” in “napredek” nazorno opisal, kako je tedanja oblast iz mesta izrinila vse, kar jim takrat ni bilo všeč – obenem pa predvsem tisto, kar je mesto delalo tako unikatno, samosvoje in resnično za večino njegovih prebivalcev.

Debata ob okrogli mizi ob zaključku razstave “Vizije so 18”

Okrogla miza, ki bo v sredo, 22. 11. ob 17.00, je organizirana ob zaključku razstave Društva arhitektov Ljubljana “Vizije so 18”, ki s podatki osvetljuje nekatere zaskrbljujoče trende gentrifikacije v zadnjem desetletju. Na pogovoru bosta kuratorja razstave Aleš Vodopivec in Miloš Kosec z gosti poskušala ugotoviti, kako lahko razvoj Ljubljane v prihodnjem desetletju preusmerimo in reguliramo tako, da bo postala bolj vključujoče in trajnostno mesto. Kako lahko mesto, država in civilna družba skupaj poiščejo okvir za regulacijo nevzdržne prometne in stanovanjske situacije? Kako razvijati osrednje razvojne projekte mesta na podlagi opolnomočenja inciativ od spodaj? Kako uravnoteževati turistični razvoj mesta s potrebami deprivilegiranih skupin prebivalstva, ki si življenja v mestu ne morejo več privoščiti? Kako v središču mesta obdržati kreativni, umetniški in raziskovalni potencial Univerze v Ljubljani, ki je zgodovinsko najmočnejši generator ustvarjalnosti v mestu? Predvsem pa: ali sta res potrebni dve diametralno nasprotni razumevanji gentrifikacijskih procesov, ki jih lahko slovenimo s pogospodenjem? Ali pa je možno oblikovati razvojni konsenz mestne oblasti s strokami in civilno družbo, s katerim bi lahko skupaj upravljali, regulirali in nadomeščali zastarele razvojne modele?

Razstava o gentrifikaciji v Galeriji Kresija.

Na pogovoru s kuratorjema bodo sodelovali: Maša Hawlina, sociologinja in predstavnica Inštituta za študije stanovanj in prostora, Meta Kutin, arhitekta in članica Izvršnega odbora DAL, in Rok Žnidaršič, arhitekt in podžupan Mestne občine Ljubljana. 

Arhitektura

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Objavljeno

dne

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka prijazen, celosten in celo trajnosten, da so Plečnikove ureditve še danes aktualne in vredne podrobnega študija.

Razstavo podpira pester spremljevalni program. Obenem so napovedali tudi izid obsežnejše publikacije, ki bo podrobneje obravnavala 40 Plečnikovih ljubljanskih projektov urejanja odprtega prostora.

Publikacija bo med drugim osvetlila zgodovino posameznih posegov in izpostavila Plečnikove posebnosti pri oblikovanju simbioze grajenega in zelenih prvin. Knjiga bo izšla letos spomladi v sozaložništvu Muzeja in galerij mesta Ljubljane in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Plečnikova načela prostorskega urejanja Ljubljane bodo na razstavi podkrepljena s konkretnimi primeri in arhivskimi fotografijami, ki so jih za razstavo posodili iz Plečnikove zbirke MGML-a, arhiva ZVKDS-ja, Zgodovinskega arhiva Ljubljane, arhiva fotografa Petra Nagliča, Slovenskega etnografskega muzeja, Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije in Moderne galerije, dopolnjujejo pa jih sodobne fotografije Matevža Paternostra in Plečnikovi načrti iz Plečnikove zbirke MGML-a.

Promenada v Tivoliju, odpiranje pogleda proti Ljubljanskemu gradu, po letu 1933. Foto: MGML/Plečnikova zbirka

Kaj vse štejemo za “odprti prostor”?
Arhitekt Jože Plečnik je v svojem snovanju Ljubljane oblikoval skoraj vse mogoče zvrsti mestnega odprtega prostora, od okolice objektov, vrtov, parkov, trgov, cest, sprehajališč, stopnišč, nabrežij, dvorišč, otroških igrišč, stadiona, letnega gledališča, spominskega in arheološkega parka do poslovilnega kompleksa ob pokopališču in grobov, so ob napovedi razstave zapisali v Plečnikovi hiši.

V Ljubljani je več kot 60 Plečnikovih del razglašenih za kulturne spomenike državnega pomena in številna od njih vključujejo tudi ureditve odprtega prostora ali so zadnje povsem samostojne enote. Razstava prinaša pregledno obravnavo Plečnikovih načel urejanja odprtega prostora, pri čemer se večina njegovih idejnih zasnov pojavi že v njegovem urbanističnem načrtu z naslovom Studija regulacije Ljubljane in okolice iz leta 1928.

Ureditev parka Zvezda po Plečnikovem načrtu; kostanji so odstranjeni, zasajene pa so nove platane, 1941. Foto: SEM

Po besedah avtorice razstave Darje Pergovnik so Plečnikove ureditve v odprtem prostoru dodana vrednost k njegovemu celotnemu opusu, ki jih je treba obravnavati enakovredno z vsem drugim delom. Kot je še povedala, je imel Plečnik pri ustvarjanju do človeka prijazen, celosten, vizionarski ali celo trajnosten pristop, ki v današnjem času ni samoumeven, zato so njegove ureditve danes vse bolj aktualne in vredne podrobnega raziskovanja.

Da je poglobljeno proučevanje Plečnikovega urejanja javnega prostora zelo dobrodošlo, je poudarila tudi kustosinja Plečnikove hiše Ana Porok, ki je povedala, da želijo “s pričujočo razstavo široki javnosti predstaviti nova dognanja o Plečnikovih zelenih ureditvah v mestu, saj to področje Plečnikovega delovanja doslej še ni bilo strokovno ovrednoteno”.

Pogled iz parka Zvezda na Vegovo ulico in spomenik Ilirskim provincam, 2023. Foto: Matevž Paternoster / MGML

Pergovnik je konservatorska svetnica, ki se na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije že vrsto let ukvarja s proučevanjem in varovanjem Plečnikovih grajenih in zelenih ureditev v Ljubljani in je tudi dejavno sodelovala v strokovni skupini za pripravo Plečnikovih izbranih del na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Razstava z naslovom Plečnik in Ljubljana: urejanje odprtega prostora bo odprta do 12. maja.

Nadaljuj z branjem

OBLIKOVANJE

Kdo so zmagovalci 16. mednarodnega natečaja Plaktivat?

Objavljeno

dne

TAM-TAM Inštitut je razglasil zmagovalne plakate natečaja na temo mladostniških stisk. Od natanko 400 del iz 34 držav so v obeh kategorijah natečaja nagradili domače kreativce. Zmagovalni plakat Mateja Ferliča in Juša Šoltesa nosi naslov VSE JE KUL.

Na 16. Plaktivat, ki so ga razpisali v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenija in TOM telefonom, je letos prispelo natanko 400 del iz 34 držav, vse od Paragvaja, Združenih držav Amerike in Kanade do Vietnama, Japonske in Nove Zelandije. Prvo mesto po številu prijav je s 34 % pripadlo domačim kreativcem, ki so slavili v obeh kategorijah. Zmagovalni plakat z naslovom VSE JE KUL sta ustvarila Matej Ferlič in Juš Šoltes, žirija kategorije Sveža kri pa je razglasila dve zmagovalni deli: IZBRATI POMOČ NI SRAMOTA avtorja Urbana Šelja in CUNAMI STISKA, pod katero se podpisuje Nuša Mihalič.

Zmagovalni plakat VSE JE KUL avtorjev Mateja Ferliča in Juša Šoltesa. Foto: TAM-TAM Inštitut/Matej Ferlič, Juš Šoltes

Namen letošnjega natečaja za družbeno odgovorni mestni plakat je bilo na pozitiven način opogumiti mladostnike, da spregovorijo o svojih stiskah. Da gre za aktualno in hkrati univerzalno tematiko priča visoko število prijav, panorama prejetih del pa s širokim spektrom dojemanja problematike in stilske raznovrstnosti kaže, da je vsaka stiska zgodba zase.

»Dela so bila topla, ledena, strašna, lepa, načečkana, dovršena, včasih vse to hkrati. A že vsak prispeli Plaktivat je v resnici uspeh sam po sebi – več kot 300 posameznikov je svoj čas namenilo spoznavanju morda prej malo znanih stisk mladostnikov. In prav ta izkušnja in pridobljeno znanje o resnosti tematike jih bo spremljala tudi v prihodnje ter morda za kanček prispevala k soustvarjanju aktivne in empatične družbe, ki zna pogledati izven okvirjev. Takšnih in drugačnih,« je delo žirije, ki je bilo tokrat še posebej zahtevno, opisal Peter Zabret, snovalec iz agencije Pristop in predsednik ocenjevalne komisije osrednje kategorije Plaktivat.

To so skupaj z njim tvorili še Julija Somrak (DROM agency), David Fartek (ArnoldVuga), Nina Vrhovec (Multipraktik studio), Špela Drašlar (Saatchi&Saatchi), Anja Delbello (oblikovalski studio AA) in Tomaž Drozg iz TAM-TAMa.

Prvi zmagovalni plakat v kategoriji Sveža kri Cunami stiska Nuše Mihalič. Foto: TAM-TAM Inštitut/Nuša Mihalič

Po večurnem zasedanju v prostorih Cukrarne so izbrali 15 FINALISTOV, 3 SUPERFINALISTE in ZMAGOVALNO DELO z naslovom VSE JE KUL.

Drugi zmagovalni plakat v kategoriji Sveža kri – Izbrati pomoč ni sramota Urbana Šelja. Foto: TAM-TAM Inštitut/Urban Šelj

ZMAGOVALEC

Pod zmagovalni plakat se podpisujeta avtorja Matej Ferlič in Juš Šoltes, ki sta žirijo prepričala z že skoraj faktografskim in neolepšanim prikazom konkretnega stanja: »Včasih je že to dovolj, da učinkovito in brez ovinkarjenja opozori na tematiko, ustavi korak težko ulovljivih mladih in začne debato v širši družbi. Slednjo sicer poganjajo podobe, a zmagovalno delo je za osvetlitev stisk mladih raje dalo glavno besedo besedam samim, ki nas popeljejo skozi nezloščeno realnost. Za mentalno zdravje je namreč ključno, da svoje mesto dobijo tudi sicer neizrečene neprijetne misli; dobra novica pri tem pa je, da lahko vsak poišče svoj način, kako jih izrazi – tudi prek Tom telefona – in komu jih lahko zaupa. Lahko bi rekli, da čeprav zmagovalni Plaktivat deluje kot monolog, je njegov namen, da s svojim odmevom sproži pogovor(e),« je v utemeljitvi navedel Zabret.

Nadaljuj z branjem

KULTURA

Nove razstave v 2024: V Mestni galeriji Ljubljana skupinska kiparska razstava, Galerija Jakopič predstavlja retrospektivo Klavdija Slubana

Objavljeno

dne

Avtor

Galerija Jakopič v letošnjem letos pripravlja retrospektivo priznanega fotografa Klavdija Slubana, Mestna galerija Ljubljana med drugim razstave Roberta Černelča, Mladena Stropnika in Tomaža Furlana, Galerija Vžigalca pa se bo poklonila sceni Zasavja.

V Galeriji Jakopič bodo konec marca na ogled postavili približno sto del francoskega fotografa slovenskega rodu Klavdija Slubana. Pregledna razstava z naslovom Nekje drugje Tukaj bo predstavila tako Slubanova znana dela kot tista, ki jih lahko vidimo redko. Popeljala bo po vseh obdobjih fotografove kariere. Fotografije bodo razvrščene v poetičen estetsko-kontemplativen tok, ki ga je kuratorka razstave Marija Skočir zasnovala v dialogu z avtorjem. Ob razstavi bo izšla obsežna monografija, vsa razstavljena dela pa bo fotograf ob koncu projekta podaril zbirki MGML-a.

Foto: Klavdij Sluban

Konec septembra bo sledila razstava z delovnim naslovom Dokument/iranje, namenjena pa je sestavljanju in predstavitvi fotografskega zapisa obdobja od marca 2020 do aprila 2022, zaznamovanega s pandemijo covida-19 ter s protesti v Ljubljani in drugih krajih po Sloveniji. Kuratorja razstave, kustosinja MGML-a Julija Hoda in fotograf Metod Blejec, se bosta s številnimi sodelavci osredotočila na pomen fotografije za dokumentiranje in vrednotenje družbenih dogodkov v navedenem obdobju. V projektu bodo sodelovali fotografi različnih generacij, ki so redno spremljali dogajanje in tako zasnovali vsak svoj obsežen avtorski opus. Izbrane predstavljene fotografije bodo vključene tudi v katalog.

Razstavo Mladena Stropnika bodo odprli 23. maja in bo na ogled do 1. septembra. Foto: Mestna galerija Ljubljana

V Mestni galeriji Ljubljana lahko še do 11. februarja ujamete skupinsko razstavo So-obstoj, na kateri o civilizaciji in okolju razmišljajo Boris BejaMaja SmrekarUrša Vidic in Miha Godec. Konec februarja pa bodo odprli razstavo akademskega slikarja in režiserja Roberta Černelča, ki v svojem umetniškem delovanju združuje medij slikarstva, videoumetnosti in medij filmskega ustvarjanja. Svoje delovanje širi tudi na področja videoumetnosti, scenografije in scenaristike.

Tejka Pezdirc: Guba, 2023. Foto: Mestna galerija

Maja bodo s pregledno razstavo predstavili Mladena Stropnika, ki bo svoje delo postavil v dialog z ustvarjanjem Scotta LawrenceaAlice Conitz in Viktorja Bernika. Razstava bo zajela ključne Stropnikove projekte od leta 2000 dalje in vse do njegove najnovejše produkcije.
Septembra bodo odprli skupinsko kiparsko razstavo Različnosti, ki bo združila dela Tee Curk SortaTejke PezdircNatalije R. CrnčecMarka A. KovačičaZorana Srdiča JanežičaBoruta KorošcaKristine Rutar in Boštjana Perovška. Kot so zapisali ob razstavi, želijo s to predstaviti materialne različnosti sodobnega slovenskega kiparstva. Izbrane umetnice in umetniki sodijo v vrh slovenske umetnosti, predvsem kiparstva, ki ga razumejo kot dinamično in aktivno postavitev z možnostmi interpretacije.

Od leta se bodo decembra poslovili z deli Tomaža Furlana, ki deluje v polju videa, performansa, kiparstva, instalacij in knjige umetnika. V slovenskem in mednarodnem umetniškem prostoru se je uveljavil kot avtor, ki na satiričen način razkriva vedenjske vzorce človeka, izhajajoče iz posameznikove ujetosti v rutino in vlogo njegovega telesa v sodobni družbi. Pregledna razstava bo zajela ključne avtorjeve projekte, ki nastajajo od 90. let preteklega stoletja pa vse do njegove najnovejše produkcije.

Tomaž Furlan: Sejalec AIOV. Foto: Nika Gabrovšek

V Galeriji Vžigalica bodo v sodelovanju z umetnikom, aktivistom in podjetnikom Miho Artnakom pripravili razstavo Last. Ta se bo v času malikovanja zasebnega lastništva usmerila v preoblikovanje našega razumevanja pojma lastnine z inovativnim konceptom nemožnosti lastništva. Razstavo bodo odprli februarja.

V Vžigalici bodo že osmo leto pripravili tudi razstavni cikel Ljubljana se klanja Sloveniji, ki bo tokrat posvečena umetniškemu prizorišču Zasavja, ter razkrili umetniški potencial in kulturne vplive tamkajšnjih revirjev.

Last, 2023. Foto: The Miha Artnak

Svetlobna gverila na temo Transformacije
Letos bo polnoletnost dočakal festival Svetlobna gverila, ki bo potekal od konca maja do začetka septembra v koprodukciji s skupino Strip Core. Osrednja tema festivala bo Transformacija, v sklopu katere želijo raziskovati različne vidike svetlobne percepcije in transformacije. Poleg osrednje razstave v Galeriji Vžigalica pripravljajo še serijo postavitev na zunanjih površinah v njeni neposredni okolici, pa tudi drugje po Ljubljani.

Za november napovedujejo razstavo newyorškega umetnika Johna Feknerja, enega od pionirjev ulične umetnosti iz 70. let preteklega stoletja. Umetnikove korenine namreč segajo v Ljubljano, celo zelo blizu Galerije Vžigalica, v kateri se želi na stara leta predstaviti. Gre za drugo generacijo slovenske diaspore. Za Feknerja kot umetnika so koncepti spomina, zaznave in preoblikovanja ostali integralni deli njegovih ustvarjalnih raziskav skozi vso kariero.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE3 tedni nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA3 tedni nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka...

Arhitektura3 tedni nazaj

Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic

Janez Lajovic, rojen 1932 v Zagrebu, je študiral arhitekturo v Ljubljani in ZDA. Vodil je AB biro, prejel več nagrad,...

Arhitektura3 tedni nazaj

Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015

Na javnem arhitekturnem natečaju za ureditev območja nekdanje obalne ceste Koper–Izola je komisija kot strokovno najboljšo rešitev izbrala elaborat krajinsko-arhitekturnega...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in...

Arhitektura3 tedni nazaj

Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama

Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje. Daylight and Architecture je v...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako...

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso...

POPULARNO