RAZSTAVA
VIZIJE SO 18: Gentrifikacija – o njej se moramo v Ljubljani resno pogovoriti

Pojav gentrifikacije je prisoten v vseh večjih mestih razvitega sveta, vse pogosteje pa postaja predmet polarizacije, saj ima vedno pozitivne in negativne posledice. Lahko ga razumemo kot pozitivno prenovo s ciljem oživljanja mestnih središč in razvoja turistične ponudbe ter rehabilitacije stanovanjskega fonda.
Posledice tega so dvig zemljiške rente ter višje cene nepremičnin in najemnin, kar praviloma prinaša dohodek mestu in lastnikom kapitala, prizadene pa lokalno prebivalstvo, predvsem dohodkovno najšibkejše. Razstava bo predstavila raziskavo o neugodnem razmerju med prekarnim slojem mladih ustvarjalcev in med gentrifikacijo v mestu, ki jo kreativni sektor po eni strani omogoča in pospešuje, po drugi strani pa ga ravno pospešena gentrifikacija iz teh istih okolij izrinja in marginalizira. Vendar pa takšna gentrifikacija ni neizogibni stranski produkt razvijajočega se mesta – razstava bo načela vprašanje, kako se lahko Ljubljana razvija v bolj podporno in solidarno okolje za prebivalstvo, predvsem za šibkejše in marginalizirane.
Gentrifikacija ni niti naravna nesreča niti neobhodna nujnost, temveč družben proces, ki ga je mogoče regulirati, omejevati in ga nadomeščati z družbeno in okoljsko bolj trajnostnimi alternativami.

Miloš Kosec, arhitekt in eden izmed kuratorjev razstave, je v uvodnem govoru poudaril, da se gentrifikacija ne zgodi sama od sebe, pri čemer je poudaril nalogo “mesta, države in drugih, da jo upravljamo, da jo reguliramo, da jo nadomeščamo z drugačnimi modeli razvoja”. Po njegovem mnenju prav odsotnost določenih politik in intervencij povzroči, da se da določeni, vendar manjši skupini prebivalstva z veliko družbene moči mnogo večjo težo kot vsem drugim. Čeprav so šle stvari pri gentrifikaciji zelo daleč, pa poudarja še, da nas to ne odvezuje od odgovornosti, “temveč kvečjemu pomeni, da moramo bolj ambiciozno vztrajati pri tem, da se začenjajo ti procesi regulirati”. V nasprotnem primeru bo ta uničujoči urbani proces zgolj odrival ljudi na obrobje, namesto tega pa dajal prostor določeni skupini, ki pa še zdaleč ne predstavlja kreativnega bogastva heterogene družbe. “Če želi mesto preživeti, mora biti kompleksno, včasih konfliktno srečevališče različnih družbenih skupin, ki lahko sobivajo, četudi se druga z drugo včasih ne strinjajo,” je še dodal.
O gentrifikaciji, pojavu, ki bi ga danes v Sloveniji lahko poimenovali pogospodenje, je sociologinja Ruth Glass v Britaniji pisala že v začetku šestesetih let prejšnjega stoletja, konec devetdesetih pa je Samuel R. Delany v eseju Times Square Red, Times Square Blue prek obnove slavnega newyorškega trga, za katero so stale besede, kot je “čistoča”, “družinske vrednote” in “napredek” nazorno opisal, kako je tedanja oblast iz mesta izrinila vse, kar jim takrat ni bilo všeč – obenem pa predvsem tisto, kar je mesto delalo tako unikatno, samosvoje in resnično za večino njegovih prebivalcev.

Debata ob okrogli mizi ob zaključku razstave “Vizije so 18”
Okrogla miza, ki bo v sredo, 22. 11. ob 17.00, je organizirana ob zaključku razstave Društva arhitektov Ljubljana “Vizije so 18”, ki s podatki osvetljuje nekatere zaskrbljujoče trende gentrifikacije v zadnjem desetletju. Na pogovoru bosta kuratorja razstave Aleš Vodopivec in Miloš Kosec z gosti poskušala ugotoviti, kako lahko razvoj Ljubljane v prihodnjem desetletju preusmerimo in reguliramo tako, da bo postala bolj vključujoče in trajnostno mesto. Kako lahko mesto, država in civilna družba skupaj poiščejo okvir za regulacijo nevzdržne prometne in stanovanjske situacije? Kako razvijati osrednje razvojne projekte mesta na podlagi opolnomočenja inciativ od spodaj? Kako uravnoteževati turistični razvoj mesta s potrebami deprivilegiranih skupin prebivalstva, ki si življenja v mestu ne morejo več privoščiti? Kako v središču mesta obdržati kreativni, umetniški in raziskovalni potencial Univerze v Ljubljani, ki je zgodovinsko najmočnejši generator ustvarjalnosti v mestu? Predvsem pa: ali sta res potrebni dve diametralno nasprotni razumevanji gentrifikacijskih procesov, ki jih lahko slovenimo s pogospodenjem? Ali pa je možno oblikovati razvojni konsenz mestne oblasti s strokami in civilno družbo, s katerim bi lahko skupaj upravljali, regulirali in nadomeščali zastarele razvojne modele?

Na pogovoru s kuratorjema bodo sodelovali: Maša Hawlina, sociologinja in predstavnica Inštituta za študije stanovanj in prostora, Meta Kutin, arhitekta in članica Izvršnega odbora DAL, in Rok Žnidaršič, arhitekt in podžupan Mestne občine Ljubljana.
RAZSTAVA
V Bežigrajski galeriji 2 razstava Dragice Čadež

Dragica Čadež, ena bolj inovativnih slovenskih kipark in dobitnica letošnje Prešernove nagrade za življenjsko delo, predstavlja cikel objektov na razstavi z naslovom Zasloni. Avtorica je z izbiro tehnik in izvirnim pristopom zasnovala iz več sklopov sestavljene keramično – lesne kompozicije, ki povezane z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.
Na razstavi v Bežigrajski galeriji 2 se obiskovalec znajde pred mnogimi zasloni, ki spominjajo tudi na zaslone elektronskih naprav. Glede na velikost in obliko najbolj spominjajo na televizijske ekrane iz druge polovice prejšnjega stoletja. Nanje spominjata tudi njihova svetlost in svetilnost, ki jo oddajajo, ugotavlja kustos razstave Miloš Bašin.
Avtorica je objekte začela ustvarjati leta 2022. Pri vseh je uporabila enake ali zelo podobne v črno prebarvane lesene zaboje, ki se sicer uporabljajo za shranjevanje in prevoz sadja. Vanje so vstavljene keramične plošče, poslikane z geometričnimi oblikami. “V njenih umetninah smo hkrati v polju asociacij in hkrati v poljih umetnin, ki nas selijo z njihovim videzom naprej. Tja, kamor seže naš pogled. V na videz znano vesolje. Prav na to spominjajo umetnine Dragice Čadež. V svet, kjer vse živi v lebdenju,” je še zapisal Bašin.

Leta 1940 v Ljubljani rojena Dragica Čadež je leta 1963 diplomirala na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri Borisu Kalinu, pri katerem je zaključila še specializacijo. V zgodnjem obdobju je predvsem raziskovala les, ki je postal njeno osrednje izrazno sredstvo. Pozneje je uporabila tudi beton in glino, v zadnjih letih pa se posveča predvsem raziskovanju keramike ter v kombinaciji z lesom in glino ustvarja večje prostorske postavitve.
Poučevala je na Pedagoški fakulteti in na oddelku za keramiko na Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Ustanovila je sekcijo za keramiko pri Zvezi društev slovenskih likovnih umetnikov in spodbudila začetek mednarodnega trienala keramike UNICUM.
Predstavila se je na številnih samostojnih ter sodelovala na različnih skupinskih razstavah, umetniških delavnicah ter kiparskih simpozijih doma in na tujem. Za svoje delo je prejela številne nagrade, nazadnje Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Kot je med drugim pisalo v utemeljitvi, je že od začetka 60. let minulega stoletja prisotna na umetnostnem prizorišču. V kiparskem opusu se je navezovala na tradicije modernizma, predvsem pa je njen pogled segel tudi zunaj meja evropskega ozemlja. Njena dela so se namreč navezovala tudi na tradiciji afriškega in latinskoameriškega prostora, svoj navdih pa je črpala tudi iz ljudske umetnosti.
Razstava v Bežigrajski galeriji 2 bo na ogled do 28. februarja.
Arhitektura
Problemska razstava Vizije SO 19

Društvo arhitektov Ljubljane vsakoletno pripravi problemsko razstavo Vizije, ki identificira spregledane vidike razvoja mesta in predlaga izvedljive rešitve ali zgolj nakaže na pretekla in alternativna razmišljanja o obravnavani temi vsakokratne razstave.
Razstava Vizije SO 19 v Galeriji Kresija bo na ogled do 4. decembra. V sklopu razstave se bo 3. decembra ob 17. uri odvila še okrogla miza.
“Poslovne stavbe so sestavni gradnik sodobnega mesta in igrajo ključno vlogo v navadah, delovanju ter življenju njegovih prebivalcev. Gre za prostore dela in ustvarjanja, ki so obenem tudi stičišča uporabnikov različnih generacij, navad in interesov. V njih lahko ti preživijo tudi tretjino svojega časa, zato so poslovni prostori pomembni soustvarjalci javnega življenja v mestu,” so v Galeriji Kresija zapisali ob razstavi.

Trg republike kot osrednji državni kompleks
V stolpnici na Trgu republike 2, znani kot TR2, je trenutno še sedež Nove Ljubljanske banke (NLB), a se že nekaj časa pripravlja njegova selitev na drugo lokacijo. Trg republike s pripadajočima stolpnicama in z javnim, z mestom povezanim parterjem je arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) v osnovi zasnoval kot osrednji državni kompleks, ki bi na enem mestu združil ključne državne organe.
Na obzorju edinstvena priložnost za državo?
Potencialna selitev NLB-ja je edinstvena priložnost za državo, da v središču mesta, v bližini vladnih organov in drugih ključnih državnih institucij zagotovi prostor za del ministrstev, ki so trenutno v najemnih prostorih, razseljenih po prestolnici, še piše v napovedi razstave.
Letos se je odvila tudi okrogla miza o stolpnici TR2, ki jo je prav tako organiziralo Društvo arhitektov Ljubljane.
RAZSTAVA
Judith Lava: Svetloba kot motiv

V opusu priznane avstrijske umetnice Judith Lava je močno prisoten kontrast med svetlim in temnim. Ta dvojnost v prenesenem pomenu govori o dualizmu v človeškem obstoju v sodobni razplasteni družbi. Lavino razstavo lahko v teh dneh ujamete v Galeriji ZDSLU v Ljubljani.
V Galeriji ZDSLU je na ogled razstava avstrijske umetnice Judith Lava. Na postavitvi z naslovom Svetloba kot motiv bo predstavila umetniški video The End Of Economy – Symphony No. 2 in digitalno natisnjene svetleče podobe na brušeni aluminijasti podlagi Dibond.

Symphony No. 2 / the end of economy, barvni video, 2021. Video. Judith Lava. Zvok: Armin Steiner. Foto: ZDSLU
V videu The End Of Economy – Symphony No. 2 se Judith Lava osredotoča na fenomen svetlobe, ko izpostavlja pisane odbleske, ki se prelivajo skozi razne površine, se ujemajo v slike in nato znova pojavijo v videih. Pri tem govori o fenomenu ustvarjanja, slikanja in risanja s svetlobo, ki za svojo predstavitev in poudarek nujno potrebuje temo.
Likovni pojav chiaroscuro, ki je poznan že od obdobja klasične umetnosti, prihaja do izraza ravno v sodobnem času v okviru videa, novomedijske umetnosti in umetnin postdigitalne dobe, v spremnem besedilu zapiše kustosinja razstave Olga Butinar Čeh. Likovni element svetlo-temno je torej prisoten povsod v delih Judith Lava.
Kot je še zapisala, je The End Of Economy – Symphony No. 2 navzkrižni projekt epske glasbe Armina Steinerja in poetične videoumetnosti Judith Lava. Interakcija je izjemna vizualno-akustična izkušnja, osrednje teme simfonij so utopije, minljivost, preporod in novi upi.

Razstavljene slike pa po besedah kustosinje prihajajo iz kraljestva svetlobe, ujetih trenutkov sončnih žarkov, ekstaze bleščanja, barve in teme, digitalno nanesenih na aluminijasto ploščo.
Judith Lava se je rodila v Celovcu. Študirala je na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju in diplomirala iz kiparstva v razredu Michelangela Pistoletta. Na Dunaju je živela 25 let. Za seboj ima obsežen in kompleksen ustvarjalni opus. Posveča se performansu, kiparstvu, filmu in fotografiji. V svojih kiparskih instalacijah kombinira najrazličnejše materiale in medije. Med letoma 2010 in 2019 je bila v Zürichu sodelavka za video pri švicarski umetnici Pipilotti Rist. Prejela je več nagrad in sodelovala na različnih likovnih manifestacijah. Že dve leti živi in dela v Celovcu.
Razstava v Galeriji ZDSLU bo na ogled do 2. novembra. Sodi v serijo izmenjanih razstav z BV Galerijo v Celovcu, v katerem se že desetletje redno pojavljajo umetniki, člani ZDSLU-ja in Galerije BV.
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Muzej sodobne zgodovine bo v letu 2025 razstavo posvetil prelomnim trenutkom slovenske medicine
-
Uncategorized2 meseca nazaj
MGLC se v tem letu pripravlja kar na dva jubileja
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Največja sončna elektrarna v Sloveniji Zlatoličje-Formin bo poskrbela za več kot 7000 gospodinjstev
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Je vodik priložnost za Slovenijo na poti k zeleni prihodnosti?
-
Energetska učinkovitost4 tedni nazaj
Prelomnica: lani v EU prvič več energije pridobljene iz sonca kot premoga
-
DOGODKI3 tedni nazaj
Predstavljen program EPK-ja v Novi Gorici, ki se bo slovesno začel 8.februarja
-
ZANIMIVOSTI2 tedna nazaj
Bo Maribor dobil prvi Hard Rock Hotel v Sloveniji?
-
Uncategorized2 meseca nazaj
Novomeški Narodni dom kot najstarejši v državi, bo vendarle dočakal prenovo