RAZSTAVA
VIZIJE SO 18: Gentrifikacija – o njej se moramo v Ljubljani resno pogovoriti
Pojav gentrifikacije je prisoten v vseh večjih mestih razvitega sveta, vse pogosteje pa postaja predmet polarizacije, saj ima vedno pozitivne in negativne posledice. Lahko ga razumemo kot pozitivno prenovo s ciljem oživljanja mestnih središč in razvoja turistične ponudbe ter rehabilitacije stanovanjskega fonda.
Posledice tega so dvig zemljiške rente ter višje cene nepremičnin in najemnin, kar praviloma prinaša dohodek mestu in lastnikom kapitala, prizadene pa lokalno prebivalstvo, predvsem dohodkovno najšibkejše. Razstava bo predstavila raziskavo o neugodnem razmerju med prekarnim slojem mladih ustvarjalcev in med gentrifikacijo v mestu, ki jo kreativni sektor po eni strani omogoča in pospešuje, po drugi strani pa ga ravno pospešena gentrifikacija iz teh istih okolij izrinja in marginalizira. Vendar pa takšna gentrifikacija ni neizogibni stranski produkt razvijajočega se mesta – razstava bo načela vprašanje, kako se lahko Ljubljana razvija v bolj podporno in solidarno okolje za prebivalstvo, predvsem za šibkejše in marginalizirane.
Gentrifikacija ni niti naravna nesreča niti neobhodna nujnost, temveč družben proces, ki ga je mogoče regulirati, omejevati in ga nadomeščati z družbeno in okoljsko bolj trajnostnimi alternativami.

Miloš Kosec, arhitekt in eden izmed kuratorjev razstave, je v uvodnem govoru poudaril, da se gentrifikacija ne zgodi sama od sebe, pri čemer je poudaril nalogo “mesta, države in drugih, da jo upravljamo, da jo reguliramo, da jo nadomeščamo z drugačnimi modeli razvoja”. Po njegovem mnenju prav odsotnost določenih politik in intervencij povzroči, da se da določeni, vendar manjši skupini prebivalstva z veliko družbene moči mnogo večjo težo kot vsem drugim. Čeprav so šle stvari pri gentrifikaciji zelo daleč, pa poudarja še, da nas to ne odvezuje od odgovornosti, “temveč kvečjemu pomeni, da moramo bolj ambiciozno vztrajati pri tem, da se začenjajo ti procesi regulirati”. V nasprotnem primeru bo ta uničujoči urbani proces zgolj odrival ljudi na obrobje, namesto tega pa dajal prostor določeni skupini, ki pa še zdaleč ne predstavlja kreativnega bogastva heterogene družbe. “Če želi mesto preživeti, mora biti kompleksno, včasih konfliktno srečevališče različnih družbenih skupin, ki lahko sobivajo, četudi se druga z drugo včasih ne strinjajo,” je še dodal.
O gentrifikaciji, pojavu, ki bi ga danes v Sloveniji lahko poimenovali pogospodenje, je sociologinja Ruth Glass v Britaniji pisala že v začetku šestesetih let prejšnjega stoletja, konec devetdesetih pa je Samuel R. Delany v eseju Times Square Red, Times Square Blue prek obnove slavnega newyorškega trga, za katero so stale besede, kot je “čistoča”, “družinske vrednote” in “napredek” nazorno opisal, kako je tedanja oblast iz mesta izrinila vse, kar jim takrat ni bilo všeč – obenem pa predvsem tisto, kar je mesto delalo tako unikatno, samosvoje in resnično za večino njegovih prebivalcev.

Debata ob okrogli mizi ob zaključku razstave “Vizije so 18”
Okrogla miza, ki bo v sredo, 22. 11. ob 17.00, je organizirana ob zaključku razstave Društva arhitektov Ljubljana “Vizije so 18”, ki s podatki osvetljuje nekatere zaskrbljujoče trende gentrifikacije v zadnjem desetletju. Na pogovoru bosta kuratorja razstave Aleš Vodopivec in Miloš Kosec z gosti poskušala ugotoviti, kako lahko razvoj Ljubljane v prihodnjem desetletju preusmerimo in reguliramo tako, da bo postala bolj vključujoče in trajnostno mesto. Kako lahko mesto, država in civilna družba skupaj poiščejo okvir za regulacijo nevzdržne prometne in stanovanjske situacije? Kako razvijati osrednje razvojne projekte mesta na podlagi opolnomočenja inciativ od spodaj? Kako uravnoteževati turistični razvoj mesta s potrebami deprivilegiranih skupin prebivalstva, ki si življenja v mestu ne morejo več privoščiti? Kako v središču mesta obdržati kreativni, umetniški in raziskovalni potencial Univerze v Ljubljani, ki je zgodovinsko najmočnejši generator ustvarjalnosti v mestu? Predvsem pa: ali sta res potrebni dve diametralno nasprotni razumevanji gentrifikacijskih procesov, ki jih lahko slovenimo s pogospodenjem? Ali pa je možno oblikovati razvojni konsenz mestne oblasti s strokami in civilno družbo, s katerim bi lahko skupaj upravljali, regulirali in nadomeščali zastarele razvojne modele?

Na pogovoru s kuratorjema bodo sodelovali: Maša Hawlina, sociologinja in predstavnica Inštituta za študije stanovanj in prostora, Meta Kutin, arhitekta in članica Izvršnega odbora DAL, in Rok Žnidaršič, arhitekt in podžupan Mestne občine Ljubljana.
RAZSTAVA
Galerija Kresija mala odpira prostor Kolektivu Arhiv
Začasno razstavišče na Adamič-Lundrovem nabrežju bo najmanj do junija 2027 gostilo različne razstavne projekte. Kot prva bo v njem na ogled postavitev APPN skupine Kolektiv Arhiv.
Mestna občina Ljubljana je v stavbi Kresije uredila nov razstavni prostor Galerije Kresija, ki nastaja v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Začasno razstavišče odpira postavitev APPN oziroma Arhivov podrobni prostorski načrt, delo multidisciplinarne skupine Kolektiv Arhiv.
Prostor, ki ga na občini opredeljujejo kot začasno pop-up razstavišče, bo najmanj do junija 2027 namenjen različnim razstavnim projektom. Z njim se razširja obstoječa kulturna ponudba Ljubljane, hkrati pa odpira prostor za preizkušanje drugačnih razstavnih formatov, predstavljanje sodobne umetniške produkcije in neposrednejši stik z obiskovalci.
Zasnova izhaja iz modela Galerije Kresija, ki z javnim prostorom komunicira prek velikih izložbenih oken. Razstavne vsebine so tako vpete v mestno okolje in vidne tudi zunaj odpiralnega časa galerije. Novo prizorišče sledi enakim načelom odprtosti, dostopnosti in vidnosti ter umetniške projekte približuje mimoidočim in širši javnosti.
»Vizualni koncept temelji na odnosu med matično galerijo in njenim ‘podmladkom’. Začasna, sveža in gibljivejša različica ohranja identiteto Galerije Kresija, hkrati pa omogoča bolj eksperimentalno, odzivno in neposredno predstavljanje vsebin. Poimenovanji Galerija Kresija velika in Galerija Kresija mala zato ne označujeta velikosti obeh prostorov, temveč predvsem njun medsebojni odnos: uveljavljeno osrednjo galerijo in njen manjši, fleksibilnejši ter eksperimentalni razstavni prostor,« so pojasnili na Mestni občini Ljubljana.
Ob odprtju razstavišča bo predstavljena tudi njegova prva postavitev. Pripravila jo je multidisciplinarna skupina Kolektiv Arhiv, ki jo sestavljajo študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Tim Topić, Jernej Strmšek, Rene Ketiš, Eva Anzeljc in Ana Rogač ter študent Filozofske fakultete Lan Rahne.
Kolektiv je pred kratkim v Mali galeriji Banke Slovenije sklenil raziskovalno-razvojni projekt o industriji z naslovom Nine to Five. Ustvarjalci so v želji po razumevanju načinov, na katere se pojem industrije uteleša v njihovem izkustvenem polju, v zadnjem letu obiskali več industrijskih objektov.

S ponavljajočimi se obiski so se individualni vtisi članov postopoma povezali v skupno izkušnjo, ki jo kolektiv opisuje kot simbiotično sobivanje z industrijo. Postavitev APPN je prostorsko in vsebinsko udejanjenje tega odnosa.
»Raznoliki vtisi posameznih članov kolektiva se izražajo v končnem, ki izničuje individualizem posameznikov zavoljo uniformnega proizvodnega okolja in enotne predstavitve organizacije. S tem kolektiv zagotavlja, da bo splošna javnost dobila vtis o sposobnosti in učinkovitosti njegovega dela. Proizvodna linija se v uniformnem vzorcu razteza po stenah razstavnega prostora ter poudarja učinkovitost, saj je večina prostora izkoriščena in vsako mesto natančno premišljeno. Ostali uniformni elementi v prostoru so prav tako postavljeni po temeljito premišljenem protokolu, ki omogoča kar največjo optimizacijo doumevanja.«
Postavitev tako uporablja prostorsko logiko proizvodne linije, ponavljanje in uniformnost. Razstavni prostor obravnava kot organizirano okolje, v katerem razmerje med posameznikom in kolektivom postane del vsebine. APPN obenem nadaljuje raziskovanje industrije, ki ga je skupina začela s projektom Nine to Five, ter ga prenaša v novo razstavno okolje Galerije Kresija mala.
RAZSTAVA
EU ukinja financiranje beneškega bienala zaradi sodelovanja Rusije
Evropska unija bo prekinila financiranje Beneškega bienala, potem ko se je Rusija po večletni odsotnosti znova predstavila na letošnji mednarodni razstavi sodobne umetnosti. Po odločitvi Evropske komisije bodo sredstva, ki so bila doslej namenjena bienalu, preusmerjena v podporo evropski filmski produkciji in razvoju sodobnih tehnologij.
Izvršna podpredsednica Evropske komisije Henna Virkkunen je pred dnevi na družbenem omrežju X zapisala, da odprtje ruskega nacionalnega paviljona ni skladno z vrednotami, ki jih želi Evropska unija podpirati s financiranjem kulturnih projektov. Ob tem je poudarila, da bi morale pobude, financirane z evropskim javnim denarjem, prispevati h krepitvi demokratičnih vrednot, ki po njeni oceni v današnji Rusiji niso spoštovane.

Prekinitev subvencije v višini dveh milijonov evrov
Tiskovni predstavnik Evropske komisije Thomas Regnier je 21. julija sporočil, da je Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA) po opravljeni pravni presoji in na priporočilo Evropske komisije sprejela odločitev o prekinitvi tekoče subvencije Beneškemu bienalu v višini dveh milijonov evrov.
Po njegovih besedah morajo kulturni projekti, financirani iz evropskih javnih sredstev, varovati demokratične vrednote ter spodbujati odprt dialog, raznolikost in svobodo izražanja. Dodal je, da teh načel današnja Rusija po stališču Evropske komisije ne spoštuje.
Rusija se na bienale vrača po začetku vojne v Ukrajini
Rusija letos prvič sodeluje na Beneškem bienalu po začetku invazije na Ukrajino 24. februarja 2022. V svojem nacionalnem paviljonu predstavlja razstavo The Tree is Rooted in the Sky (Drevo je zakoreninjeno na nebu), pri kateri poleg ruskih sodelujejo tudi številni mednarodni umetniki.
Pri projektu sodeluje več kot 50 mladih glasbenikov, pesnikov in filozofov iz Rusije ter drugih držav, med njimi Argentine, Brazilije, Malija in Mehike. Ruski delegat za mednarodne kulturne izmenjave Mihail Švidkoj je marca letos za Art News poudaril, da razstava po njegovem mnenju dokazuje, da ruska kultura ostaja vpeta v mednarodni prostor. Ob tem je dejal, da so želeli ustvariti projekt, v katerem se prepletajo različni kulturni glasovi in jeziki.
Leta 2022 so ruski umetniki, ki bi morali nastopiti na bienalu, v znak protesta proti vojni svoje sodelovanje odpovedali, dve leti pozneje pa je Rusija svoj nacionalni paviljon prepustila Boliviji.
Na letošnjem bienalu sodeluje 99 držav
Za obiskovalce je 61. mednarodni umetnostni bienale vrata odprl 9. maja, razstave v beneškem Arzenalu, Vrtovih in na drugih prizoriščih pa bodo na ogled do 22. novembra. Letos sodeluje 99 držav, med njimi tudi Izrael, kar predstavlja opazno povečanje v primerjavi z letom 2024, ko se je predstavilo 88 držav.
Slovenijo zastopa projekt Zvočna sled nevidne hiše kolektiva Nonument Group, ki ga sestavljajo Neja Tomšič, Martin Bricelj Baraga, Nika Grabar in Miloš Kosec. Slovenski predstavniki so bili med približno 200 umetniki, kustosi in drugimi kulturnimi delavci, ki so pred odprtjem bienala podpisali odprto pismo s pozivom k izključitvi Izraela iz letošnje prireditve.

RAZSTAVA
Krhkost sodobnih odnosov v delih Ane Sluga
V prostoru nekdanje samostanske cerkve v Kostanjevici na Krki so zaživela dela slikarke Ane Sluga, ki s svojimi prepoznavnimi figurami – največkrat ženskimi liki – obiskovalca povabijo v intimne prizore notranjih stanj, zamolčanih odnosov in subtilnih razmerij moči.

V Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti bodo nocoj ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Fragile, na kateri umetnica predstavlja novejši opus. V ospredju njenega ustvarjanja je razmislek o krhkosti sodobnih družbenih odnosov ter negotovem položaju posameznika v času informacijske prenasičenosti.


S prečiščeno in stilizirano figuraliko Ana Sluga prav skozi odsotnost odvečnih detajlov ustvarja izrazito psihološko napetost in občutek rahle tesnobe vsakdana, ki zaznamuje sodobni čas. Vizualne, prostorske in idejne poudarke povezuje v ambientalno postavitev, ki z razstavnim prostorom vzpostavlja premišljen dialog ter gledalca nagovarja na več ravneh.
Postavitev v nekdanji samostanski cerkvi odpira vprašanja, kako sploh poiskati ustrezen likovni jezik za upodobitev resničnosti prve četrtine 21. stoletja – obdobja, ki ga zaznamujejo negotovost, preobremenjenost z informacijami in vse bolj krhki medosebni odnosi.
V njenem opusu posebej izstopajo portreti žensk, ki niso klasične upodobitve družbenih vlog ali ustaljenih konvencij, temveč univerzalni odsevi neizrečenih odnosov in komaj zaznavnih premikov moči med posamezniki.
Kot poudarjajo v galeriji, razstavljena dela skozi metaforične poudarke posegajo tudi v temeljna eksistencialna vprašanja o vlogi posameznika v sodobni družbi ter o razmerju med skupnostjo in posameznikom.

Ana Sluga je leta 2004 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, magistrski študij slikarstva pa je poleg ljubljanske akademije opravljala tudi na Akademiji umetnosti v Talinu v Estoniji. Od leta 2003 aktivno deluje na slovenskem in mednarodnem umetniškem prizorišču. V svojem ustvarjanju se posveča stiliziranim in metaforičnim podobam sodobnega vsakdana, ki jih oblikuje z značilno ploskovno slikarsko govorico, čistimi barvnimi površinami ter tudi z uporabo drugih umetniških medijev in pristopov. Živi in ustvarja v Ljubljani.
Razstava bo v nekdanji samostanski cerkvi na ogled do 26. avgusta.

-
Arhitektura2 meseca nazajZakaj je Bauhaus znova v središču kulturnih in arhitekturnih razprav?
-
GRADNJA2 meseca nazajV četrtni skupnosti Polje bo zrasla nova stanovanjska soseska
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajSelnova Square: svež veter v sodobni kopalnici
-
Materiali2 meseca nazajJUB Home Colour: AI barvni svetovalec za enostavnejšo izbiro odtenkov
-
GOSPODARSTVO1 mesec nazajBiotehnopolis Ajdovščina: letos predviden začetek gradnje 200-milijonskega tehnološkega središča
-
TEHNOLOGIJE1 mesec nazajSvetovna novost: Bosch Spotless – prvi vgradni robotski sesalnik
-
Slovenija1 mesec nazajEvropska sredstva za projekt Pohorka 2: obnova habitatov Natura 2000 na Pohorju
-
BIVANJE1 mesec nazajNačin, s katerim hiše “dihajo”, tudi ko nikogar ni doma: Pametno prezračevanje nepremičnin med dopusti

