Connect with us

Slovenija

Mineva 10. leto od Evropske prestolnice kulture v Mariboru, nedokončanih pa še kar nekaj načrtov

Objavljeno

dne

Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih.

Letos mineva 10. leto odkar je Maribor postal Evropska prestolnica kulture (EPK). Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih, mnenja pomembnih osebnosti v kulturi pa ostajajo deljena.

Razlog bi naj bil predvsem v takratni politični in gospodarski situaciji

Po besedah kulturnikov mesto infrastrukturno ni izpolnil pričakovanj, v vsebinskem smislu pa je med drugim prinesel nova sodelovanja, okrepljeno neodvisno sceno in novo pojmovanje kulture, kar je bilo slišati na okrogli mizi v Sodnem stolpu pred dnevi. Mitja Čander, takratni programski direktor EPK Maribor, je poudaril, da je bil projekt načrtovan v povsem drugačnih časih, kot so bili leta 2012, ko sta mesto in država čutila posledice svetovne gospodarske krize in je bilo tudi na političnem področju veliko napetosti. »S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo in so bila na ravni redne letne podpore večjemu javnemu zavodu v kulturi, smo naredili zelo veliko,« še poudarja Čander.

Mitja Čander, takratni programski direktor EPK Maribor: »S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo in so bila na ravni redne letne podpore večjemu javnemu zavodu v kulturi, smo naredili zelo veliko.

Maribor je v takratnem času dokazal, da je lahko zanimivo mesto

V okviru EPK je veliko umetniških producentov prejelo priložnost, da razvijejo svoja znanja in vzpostavijo povezave z mednarodnim prostorom in tako razvijejo resnejše ambicije. Leto 2012 so takrat kulturniki označili za izjemno leto, saj je Maribor pokazal, da smo več kot le manjše kulturno mesto, ampak da smo res lahko svetovljansko, odprto, kreativno in zanimivo mesto. “To je nekaj, kar ostane v ljudeh in česar ne moreš izbrisati,” je še dejal.

Nekdanja direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer meni, da je EPK prinesel v mesto duh povezovanja med meščani, povezovanja med mesti in povezovanja vsega kulturnega potenciala v okolju. »Postalo je jasno, da bolj kot nove stavbe in tekma med institucijami uspeh prinesejo le povezovanje in sinergije. Prav tako je Maribor z EPK postavil nastavke za središče vzhodne kohezijske regije,« še doda Fišerjeva. Spomnila je, da se je v času EPK med drugim zgodila prva koprodukcija SNG Maribor in Drame Ljubljana in da je mariborsko občinstvo s takšnimi projekti postalo zahtevnejše.

Nekdanja direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer meni, da je EPK prinesel v mesto duh povezovanja med meščani, povezovanja med mesti in povezovanja vsega kulturnega potenciala v okolju.

Razvoj tudi za manjše kulturne organizacije

Podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra vidi učinke EPK še v okrepljeni neodvisni sceni, saj je EPK omogočil razvoj tudi manjšim organizacijam, ter tesnejšem sodelovanju med nevladnimi in vladnimi organizacijami, tudi z zasebnim sektorjem. “Mogoče pa je dobro, da nismo takrat zgradili želenih megalomanskih objektov, ki bi še danes močno bremenili občinski proračun,” je povedala Petra Očkerl iz Inštituta za politike prostora.

Ena izmed kulturnih točk, ki je nastala v času EPK in je še danes izmed vidnejših točk v mestu, je kulturno prizorišče Vetrinjski dvor, Iniciativa mestni zbor s participativnim proračunom ter urbani vrtovi, ki so zaživeli v okviru programskega sklopa Urbane brazde. Slednji je imel po mnenju večine sodelujočih na današnji okrogli mizi daljnosežne učinke, saj se je z njim pojmovanje, kaj je kultura, razširilo daleč onkraj tradicionalnih predstav, vse do ekologije in socialnega opolnomočenja.

Ena izmed kulturnih točk, ki je nastala v času EPK in je še danes izmed vidnejših točk v mestu, je kulturno prizorišče Vetrinjski dvor, Iniciativa mestni zbor s participativnim proračunom ter urbani vrtovi, ki so zaživeli v okviru programskega sklopa Urbane brazde.

Številni projekti ugasnili

Velika kavarna v središču mesta pa je primer enega izmed žal mnogih ugaslih projektov. V kavarni je bila v času EPK odmevna razstava Nemci in Maribor, ki je bila po besedah Čandra zelo pomembna za identiteto mesta in celjenje njegovih ran iz preteklosti. Prav tako je pred dvema letoma zaprl vrata Center alternativne in avtonomne produkcije. Kot je pojasnila njegova nekdanja vodja Karolina Babič, je umanjkala sistemska podpora, da bi takšne pobude lahko dolgoročno delovale. “Teh stvari nismo znali sistemsko umestiti v razvoj mesta,” še pove.

Predstavnik mlajše generacije, kustos Jure Kirbiš, ki je EPK spremljal kot obiskovalec kulturnih dogodkov, je mnenja, da so bila pričakovanja do EPK previsoka. “V pozitivnem smislu vidim EPK predvsem kot psihološko razbremenitev za Maribor. Nismo več v pričakovanju EPK in tako ne pričakujemo več, da bo EPK rešil vse naše težave, ampak smo doumeli, da moramo poskrbeti sami zase,” je pojasnil.

Slovenija

Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Objavljeno

dne

Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. NSi bo prihodnji teden odločala o možnosti interpelacije zoper Astro Vrečko.

Kot je zapisano v sporočilu za javnost po včerajšnji seji vlade, se bodo v novem javnem zavodu okrepili strokovno raziskovanje, vrednotenje in predstavljanje sodobne zgodovine, ki pretežno sovpada z začetkom procesa osamosvojitve Slovenije. Združitev obeh muzejev tudi zagotavlja transparentno in kakovostnejše strokovno delo v korist ohranjanja ter valorizacije nacionalne dediščine, njene izobraževalne vloge in ohranjanja kolektivnega zgodovinskega spomina.

Med glavnimi razlogi za združitev navajajo še optimizacijo strokovnega dela na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine ter večje dostopnosti materialne in nesnovne kulturne dediščine s področja slovenske osamosvojitve in nastanka samostojne države Republike Slovenije.

Po mnenju vlade prinaša združitev muzejev tudi bolj transparentno in strateško začrtano strokovno delo na področju ohranjanja dediščine in uskladitev dela med drugimi muzeji, strokovnimi društvi, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami, ki se s to tematiko že ukvarjajo. Obenem se bodo zmanjšali stroški poslovanja, izboljšala se bo organizacija dela, prekinilo se bo tudi podvajanje oziroma prekrivanje zbiralnih politik, ki vplivajo na nastanek relevantnih zbirk muzejev.

Nasprotovanja opustitvi Muzeja slovenske osamosvojitve
Napoved združitve obeh muzejev v nov javni zavod je naletela pri delu javnosti in politike na negativen odziv. Ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve je nasprotovalo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO), ki je ministrico za kulturo Asto Vrečko tudi pozivalo k preklicu te odločitve oziroma vlado, da predloga ministrice ne sprejme.

Nasprotovanje opustitvi Muzeja slovenske osamosvojitve je izrazilo tudi vodstvo Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o napovedani združitvi muzejev pa so na začetku novembra na nujni seji na zahtevo poslanske skupine SDS-a razpravljali tudi člani odbora DZ-ja za kulturo. V razpravi so se opozicijski poslanci SDS-a in NSi-ja zavzeli za ohranitev samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve.

NSi bo znova presojal o možnosti interpelacije zoper ministrico za kulturo
Takrat so v NSi-ju omenjali tudi možnost interpelacije zoper ministrico za kulturo Vrečko, ki je zdaj znova na mizi. Poslanci NSi-ja bodo odločitev o tem sprejeli predvidoma na seji poslanske skupine prihodnji teden. Interpelacijo lahko sicer vloži najmanj deset poslancev, poslanska skupina NSi-ja jih šteje osem, zato bi za vložitev interpelacije v NSi-ju potrebovali tudi podpise poslancev SDS-a.

Na drugi strani so veterani, združeni v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo in Zveze policijskih veteranskih društev Sever, menili, da mora biti muzej osamosvojitve oddelek ali kustodiat Muzeja novejše zgodovine Slovenije.

Še pred ustanovitvijo je projekt Muzeja slovenske osamosvojitve problematiziralo več institucij in skoraj 200 posameznikov v javnem pismu, v katerem so ustanavljanje muzeja opredelili kot ideološki projekt v korist prejšnje vladajoče garniture.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Znova neuspešen razpis za gradnjo zunanjega amfiteatra v Novi Gorici

Objavljeno

dne

Avtor

V Novi Gorici še vedno upajo, da bo do leta 2025, ko bo Nova Gorica postala Evropska prestolnica kulture, ob stavbi Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Nova Gorica stal zunanji amfiteater. S tem se tudi začetek gradnje zamika.

Tudi na drugem razpisu niso našli izvajalca gradbenih del, je sporočila direktorica SNG-ja Mirjam Drnovšček.

Amfiteater bo zrasel med gledališčem in Goriško knjižnico Franceta Bevka. Sprejel bo približno 500 obiskovalcev.

Pred nekaj meseci je bil neuspešen že prvi razpis, in sicer zaradi previsokih ponudb zainteresiranih izvajalcev del, ki so presegle vrednost javnega naročila. Ministrstvo za kulturo je nato lansko jesen dvema milijonoma in pol, kolikor je sprva namenilo za to investicijo, dodalo še pol milijona evrov, vendar tudi to ni zadostovalo.

V določenem roku so sicer dobili štiri ponudbe. “Vendar pa je tudi najcenejša ponudba žal krepko presegla razpoložljiva sredstva, tako da smo morali vse ponudbe vzeti kot nedopustne. Zdaj upam, da bomo dobili dodatna sredstva, da bomo lahko ponovili javno naročilo in da bomo v tretje le dobili izvajalca,” je povedala Mirjam Drnovšček. Potrebovali bi še okoli 800.000 evrov.

Kot meni, je rok za dokončanje del še mogoče ujeti, vendar bo šlo zelo na tesno. Seveda pa bo treba zagotoviti dodatna sredstva, o čemer je že obvestila ministrstvo, in nato hitro ponoviti javni razpis za izbiro izvajalca. SNG Nova Gorica leta 2025 v času Evropske prestolnice kulture na tej lokaciji načrtuje izvedbo dela mednarodnega gledališkega festivala.

Amfiteater bo tudi čezmejno kulturno središče
Investicija v zunanji amfiteater je razdeljena na tri faze. V prvi je predvidena izgradnja odra in tribun z osnovno odrsko tehniko. Sledila bo druga faza, v kateri bi zgradili premično streho, v tretji pa naj bi nadgradili odrsko tehniko.

Gradnja naj bi bila končana do leta 2025. Ob postavitvi temeljnega kamna maja lani pa so na novogoriški občini, ki je za namene gradnje amfiteatra ministrstvu za kulturo brezplačno odstopila zemljišče, izrazili upanje, da bodo lahko amfiteater začeli uporabljati že letos.

Amfiteater bo tudi čezmejno kulturno središče. Z njim bo imela Nova Gorica možnost večjega nabora predstav, tudi opernih in baletnih, ki jih bo lahko ponudila občinstvu.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

Slovenci smo pri ločevanju odpadkov slabši, kot mislimo

Objavljeno

dne

Za 94 odstotkov Slovencev je ločeno zbiranje odpadkov pomembno, kaže raziskava, ki jo je izvedlo Zavezništvo za kartonsko embalažo za tekoča živila in okolje. A medtem ko so prebivalci Slovenije zelo prepričani o svojem znanju o pravilnem ločevanju odpadkov, je rezultat preizkusa precej slabši, ugotavljajo v zavezništvu.

Papir, biološki odpadki in steklo so tiste vrste odpadkov, ki slovenskim gospodinjstvom  pri ločevanju ne povzročajo preglavic. Zataknilo se je pri embalaži, čeprav so le trije odstotki anketirancev menili, da je postopek ločevanja embalaže zapleten, so sporočili iz Zavezništva za kartonsko embalažo za tekoča živila in okolje (ACE).

Sloveniji je leta 2019 nastalo 508 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, lani pa 489 kilogramov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je v Sloveniji med letoma 2012 in 2020 povečal za več kot 20 odstotnih točk, z 51,5 na 72,2 odstotka.

Več kot 85 odstotkov anketirancev je navedlo, da vedno ali skoraj vedno ločeno zbirajo odpadno embalažo, papir, biološke odpadke in steklo. Pri tem je zelo doslednih ali doslednih več kot 90 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Praktična naloga, v kateri so se morali anketiranci odločiti, ali predmet sodi v zabojnik za preostanek odpadkov ali v zabojnik za odpadno embalažo, je pokazala, da so Slovenci zelo prepričani o svojem znanju o pravilnem ločevanju odpadkov. Medtem ko je bilo 63 odstotkov vprašanih prepričanih, da so pravilno razvrstili vsaj 80 odstotkov odpadkov, je bil rezultat skoraj štirikrat slabši – vsaj 80 odstotkov odpadkov je pravilno razvrstilo zgolj 24 odstotkov vprašanih.

Boljše rezultate so anketiranci dosegali pri vprašanjih o kartonski embalaži za tekoča živila, ki bi jo po končani uporabi 85 odstotkov sodelujočih pravilno odvrglo v zabojnik za odpadno embalažo. Le devet odstotkov vprašanih bi jo odvrglo v zabojnik za preostanek odpadkov.

Ob tem 90 odstotkov vprašanih ve, da je treba embalažo najprej izprazniti in sploščiti, le dobrih 27 odstotkov pa se jih zaveda tudi, da je treba embalažo pred odlaganjem znova zapreti s pokrovčkom. Pravilno ločevanje je namreč predpogoj za reciklažo.

Sloveniji je leta 2019 nastalo 508 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, lani pa 489 kilogramov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je v Sloveniji med letoma 2012 in 2020 povečal za več kot 20 odstotnih točk, z 51,5 na 72,2 odstotka.

V zavezništvu ACE vrsto let zbirajo podatke o recikliranju odpadne kartonske embalaže za tekoča živila. Ti kažejo, da se je stopnja recikliranja tovrstne embalaže leta 2019 v EU povečala na 51 odstotkov. Nekatere države, denimo Belgija in Nemčija, beležijo več kot 70-odstotno stopnjo recikliranja.

Slovenija je med državami članicami, ki ne zbirajo uradnih statističnih podatkov o recikliranju odpadne kartonske embalaže za tekoča živila. Interne ocene pa kažejo, da v Sloveniji dosegamo okrog 30- do 40-odstotno stopnjo recikliranja.

V povprečju se sicer na tržišču v Evropi vsako leto znajde okoli 900.000 ton kartonske embalaže za tekoča živila. V večini primerov se uporablja za pakiranje mlečnih izdelkov (55 odstotkov) ter sokov in drugih tekočih živil (45 odstotkov). V Sloveniji izdelke, pakirane v kartonski embalaži za tekoča živila, pogosto uporablja več kot dve tretjini gospodinjstev.

V Sloveniji je leta 2019 nastalo 508 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, lani pa 489 kilogramov. Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se je v Sloveniji med letoma 2012 in 2020 povečal za več kot 20 odstotnih točk, z 51,5 na 72,2 odstotka.

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA1 teden nazaj

Svetovni dan mokrišč: zagotavljajo nam pitno vodo, a izginjajo hitreje kot gozdovi

2. februarja beležimo svetovni dan mokrišč, letos s sloganom »Čas je za obnovo mokrišč« . Za tem dnevom stoji sekretariat Konvencije o...

DOGODKI1 teden nazaj

Poziv za prijavo umetniških del za razstavo v sklopu Ulične galerije TAM-TAM

V prihodnjih 12 mesecih bo kuratorska ekipa Ulične galerije predstavila 12 mladih vizualnih umetnic_kov in grafičnih oblikovalk_cev, ki skozi formo...

DOGODKI2 tedna nazaj

Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v petek, 3. marca, organiziralo strokovno srečanje, katerega osrednja tema bo izvedba toplotnega ovoja stavbe po...

Gradbeništvo2 tedna nazaj

V gradbeništvu znova zeva velika luknja zaradi pomanjkanja delovna sile, ki za boljše pogoje odhaja na tuje

Kdo se bo lotil gradnje tretje razvojne osi, socialnih stanovanj? Kdo bo posodobil železnice, kdo razširil avtoceste, ki se utapljajo...

EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Prvo cepivo za čebele na svetu: je res tako prelomno?

Čebelarsko skupnost je navdušilo prvo cepivo za čebele, ki naj bi bilo novo orožje v boju proti t. i.ameriški gnilobi,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Povezovanje sodobnega oblikovanja, rokodelstva in obrti

Javni poziv naslavlja temo povezovanja sodobne oblikovalske produkcije z bogato kulturno dediščino rokodelstva in obrti. V sklopu medinstitucionalne razstave Trienale rokodelstva...

Slovenija3 tedni nazaj

Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije

Vlada je s sklepom združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovila nov javni zavod Muzej novejše...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Koliko bo zamenjava občinskega vodstva vplivala na kulturni center v Izoli?

V Izoli so znova predstavili na natečaju izbrane rešitve za arhitekturno zasnovo tamkajšnjega Istrskega kulturnega centra. Za uresničitev projekta, ki...

Gradbeništvo3 tedni nazaj

Znova neuspešen razpis za gradnjo zunanjega amfiteatra v Novi Gorici

V Novi Gorici še vedno upajo, da bo do leta 2025, ko bo Nova Gorica postala Evropska prestolnica kulture, ob...

ZELENA ENERGIJA1 mesec nazaj

Katere evropske države prevladujejo na področju sončne energije?

Ste se spraševali, katere evropske države so na čelu prodora sončne energije? Kdo je v ospredju in kdo zaostaja? Imajo...

POPULARNO