Connect with us

Slovenija

Mineva 10. leto od Evropske prestolnice kulture v Mariboru, nedokončanih pa še kar nekaj načrtov

Objavljeno

dne

Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih.

Letos mineva 10. leto odkar je Maribor postal Evropska prestolnica kulture (EPK). Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih, mnenja pomembnih osebnosti v kulturi pa ostajajo deljena.

Razlog bi naj bil predvsem v takratni politični in gospodarski situaciji

Po besedah kulturnikov mesto infrastrukturno ni izpolnil pričakovanj, v vsebinskem smislu pa je med drugim prinesel nova sodelovanja, okrepljeno neodvisno sceno in novo pojmovanje kulture, kar je bilo slišati na okrogli mizi v Sodnem stolpu pred dnevi. Mitja Čander, takratni programski direktor EPK Maribor, je poudaril, da je bil projekt načrtovan v povsem drugačnih časih, kot so bili leta 2012, ko sta mesto in država čutila posledice svetovne gospodarske krize in je bilo tudi na političnem področju veliko napetosti. »S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo in so bila na ravni redne letne podpore večjemu javnemu zavodu v kulturi, smo naredili zelo veliko,« še poudarja Čander.

Mitja Čander, takratni programski direktor EPK Maribor: »S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo in so bila na ravni redne letne podpore večjemu javnemu zavodu v kulturi, smo naredili zelo veliko.

Maribor je v takratnem času dokazal, da je lahko zanimivo mesto

V okviru EPK je veliko umetniških producentov prejelo priložnost, da razvijejo svoja znanja in vzpostavijo povezave z mednarodnim prostorom in tako razvijejo resnejše ambicije. Leto 2012 so takrat kulturniki označili za izjemno leto, saj je Maribor pokazal, da smo več kot le manjše kulturno mesto, ampak da smo res lahko svetovljansko, odprto, kreativno in zanimivo mesto. “To je nekaj, kar ostane v ljudeh in česar ne moreš izbrisati,” je še dejal.

Nekdanja direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer meni, da je EPK prinesel v mesto duh povezovanja med meščani, povezovanja med mesti in povezovanja vsega kulturnega potenciala v okolju. »Postalo je jasno, da bolj kot nove stavbe in tekma med institucijami uspeh prinesejo le povezovanje in sinergije. Prav tako je Maribor z EPK postavil nastavke za središče vzhodne kohezijske regije,« še doda Fišerjeva. Spomnila je, da se je v času EPK med drugim zgodila prva koprodukcija SNG Maribor in Drame Ljubljana in da je mariborsko občinstvo s takšnimi projekti postalo zahtevnejše.

Nekdanja direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer meni, da je EPK prinesel v mesto duh povezovanja med meščani, povezovanja med mesti in povezovanja vsega kulturnega potenciala v okolju.

Razvoj tudi za manjše kulturne organizacije

Podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra vidi učinke EPK še v okrepljeni neodvisni sceni, saj je EPK omogočil razvoj tudi manjšim organizacijam, ter tesnejšem sodelovanju med nevladnimi in vladnimi organizacijami, tudi z zasebnim sektorjem. “Mogoče pa je dobro, da nismo takrat zgradili želenih megalomanskih objektov, ki bi še danes močno bremenili občinski proračun,” je povedala Petra Očkerl iz Inštituta za politike prostora.

Ena izmed kulturnih točk, ki je nastala v času EPK in je še danes izmed vidnejših točk v mestu, je kulturno prizorišče Vetrinjski dvor, Iniciativa mestni zbor s participativnim proračunom ter urbani vrtovi, ki so zaživeli v okviru programskega sklopa Urbane brazde. Slednji je imel po mnenju večine sodelujočih na današnji okrogli mizi daljnosežne učinke, saj se je z njim pojmovanje, kaj je kultura, razširilo daleč onkraj tradicionalnih predstav, vse do ekologije in socialnega opolnomočenja.

Ena izmed kulturnih točk, ki je nastala v času EPK in je še danes izmed vidnejših točk v mestu, je kulturno prizorišče Vetrinjski dvor, Iniciativa mestni zbor s participativnim proračunom ter urbani vrtovi, ki so zaživeli v okviru programskega sklopa Urbane brazde.

Številni projekti ugasnili

Velika kavarna v središču mesta pa je primer enega izmed žal mnogih ugaslih projektov. V kavarni je bila v času EPK odmevna razstava Nemci in Maribor, ki je bila po besedah Čandra zelo pomembna za identiteto mesta in celjenje njegovih ran iz preteklosti. Prav tako je pred dvema letoma zaprl vrata Center alternativne in avtonomne produkcije. Kot je pojasnila njegova nekdanja vodja Karolina Babič, je umanjkala sistemska podpora, da bi takšne pobude lahko dolgoročno delovale. “Teh stvari nismo znali sistemsko umestiti v razvoj mesta,” še pove.

Predstavnik mlajše generacije, kustos Jure Kirbiš, ki je EPK spremljal kot obiskovalec kulturnih dogodkov, je mnenja, da so bila pričakovanja do EPK previsoka. “V pozitivnem smislu vidim EPK predvsem kot psihološko razbremenitev za Maribor. Nismo več v pričakovanju EPK in tako ne pričakujemo več, da bo EPK rešil vse naše težave, ampak smo doumeli, da moramo poskrbeti sami zase,” je pojasnil.

Gradbeništvo

Soseska ‘Pod Pekrsko gorco’ s 400 stanovanji v Mariboru tudi uradno odprta

Objavljeno

dne

Avtor

Stanovanjski sklad RS je včeraj v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji.

Kot poudarjajo na skladu, gre pri omenjenem odprtju za enega od vrhuncev njihovega investicijskega ciklusa v sklopu izvajanja resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu za obdobje 2015 do 2025.

Investicija je pomembna tako po zasnovani kakovosti gradnje kot tudi po dostopnosti za vse ranljive skupine, od mladih, mladih družin in starejših do ljudi s posebnimi potrebami, saj je prilagojena njihovim sodobnim in družbenim potrebam. S projektom se sklad približuje cilju v prihodnosti zagotoviti v Sloveniji 10.000 dodatnih novih javnih najemnih stanovanj, so sporočili.

Stanovanja bodo neprofitna

V njej se nahajajo stanovanja v velikosti od 35 do 85 kvadratnih metrov, med 400 stanovanji je tudi 60 oskrbovanih stanovanj za starejše in prostori za družbene aktivnosti. Cena najema bo, po besedah direktorja Stanovanjskega sklada RS Črtomirja Remca, dobrih 5 evrov na kvadratni meter, kar je v povprečju okoli 300 evrov na enoto.

V Mariboru načrtujejo tudi gradnjo novih stanovanj v mestni četrti Pobrežje. Soseska Novo Pobrežje z okoli 450 stanovanji na Ulici Veljka Vlahoviča je trenutno v postopku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta, dejanska gradnja stanovanj pa se bo predvidoma začela v letu 2025.

Nadaljuj z branjem

OKOLJE

V Logatcu odprli največji požarni laboratorij v regiji

Objavljeno

dne

Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG) je v Logatcu na skoraj 3500 kvadratnih metrih površin odprl nov požarni laboratorij, ki velja za največji in edini tovrstni objekt v tem delu Evrope.

Odprtje laboratorija, ki bo omogočil nadaljnji razvoj in znanstveno odličnost na področju preizkušanja požarnih lastnosti materialov in konstrukcij, so v ZAG-u zaznamovali s posebnim slavnostnim odprtjem s številnimi gosti. Ob tej priložnosti je direktor ZAG-a Aleš Žnidarič poudaril, da znanstvena in raziskovalna uspešnost potrebuje ustrezno infrastrukturo, na podlagi katere lahko vzdržujejo dobro raziskovalno kondicijo.

“Tovrstna investicija za javni raziskovalni zavod ni nekaj običajnega, v tem primeru še posebej, saj tehnologijo oz. opremo za laboratorij proizvaja le peščica dobaviteljev. Posledično je izbira dobaviteljev diktirala gradnjo in nas postavljala pred številne izzive,” je opisal potek izvedbe projekta.

Zavod, ki velja za osrednjo znanstvenoraziskovalno ustanovo na področju gradbeništva v Sloveniji, se s požarnim inženirstvom in testiranjem ukvarja že skoraj 50 let, na nov projekt pa so čakali več kot deset let. “Sčasoma so kapacitete obstoječega prostora v Gameljnah postale pretesne, zato smo se odločili, da zgradimo nov laboratorij,” je dejal direktor. Dodal je, da investicija ne bi bila mogoča brez uspešnega poslovanja zavoda v zadnjih 20 letih. V njeno gradnjo so namreč vložili velik del lastnih prihodkov.

Zavod, ki velja za osrednjo znanstveno-raziskovalno ustanovo na področju gradbeništva v Sloveniji, se s požarnim inženirstvom in testiranjem ukvarja že skoraj 50 let, na nov projekt pa so čakali več kot deset let.

Skupna vrednost gradnje objekta je z nakupom opreme dosegla skoraj 11 milijonov evrov, od tega je dva milijona prispevalo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, za preizkuševalno opremo pa je bilo prek projekta InnoRenew namenjenih 2,8 milijona evrov kohezijskih sredstev.

Kot je še dejal Žnidarič, pri zavodu v desetletjih obstoja težijo k napredku in odličnosti, podpirajo industrijo in državo, danes pa se intenzivno posvečajo področju raziskav in razvoja. “Cilj je napredne rešitve prenašati v prakso, znanstvena in razvojno-raziskovalna komponenta je ključna za naše delovanje, raziskave so pretežno aplikativno naravnane in tesno povezane s stroko, kar velja tudi za požarni laboratorij,” je poudaril.

ZAG sestavlja 17 odsekov in laboratorijev, ki pokrivajo celoten spekter gradbeništva, od tradicionalnih materialov, konstrukcij, geotehnike in gradbene fizike do interdisciplinarnih tem, ki vključujejo zeleni prehod, digitalizacijo in človeka. Nov laboratorij bo na skoraj 3500 kvadratnih metrih površine zavodu zagotavljal zmogljivosti za testiranje požarne odpornosti proizvodov slovenske in tuje industrije. Objekt ima dve veliki peči, pripadajočo čistilno napravo in preostalo sodobno opremo za testiranje preizkušancev od mikroravni do velikosti 4 krat 8 metrov.

V prihodnosti laboratorija igra po besedah Žnidariča pomembno vlogo tudi lani pridobljen projekt Frissbe iz EU-programa Obzorja 2020. Gre za enega od zgolj štirih projektov EraChair, ki jih je do zdaj dobila Slovenija in v okviru katerega ima ekipa uveljavljenih raziskovalcev nalogo v šestih letih “zgraditi odlično požarno znanost v Sloveniji in preobraziti zavod v še boljši in v mednarodnem merilu uspešnejši inštitut“.

Slavnostnega odprtja se je udeležil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič. “Prepričan sem, da je to zelo dobra in pomembna pridobitev ne samo za ZAG, ampak celotno slovensko raziskovalno sfero,” je dejal minister. Dodal je, da slovensko znanje s tem pridobiva strateški položaj v regiji in utrjuje slovenski “know-how” tudi mednarodno.

Nadaljuj z branjem

Gradbeništvo

Koper po 40 letih dobil novo avtobusno postajo

Objavljeno

dne

V Kopru imajo novo avtobusno postajo. Uredili so 14 pokritih peronov, sanitarije, čakalnico za potnike. Naložba je vredna 2,3 milijona evrov.

Sinoči so v Kopru odprli novo avtobusno postajo, ki jo bo upravljala družba Arriva. Koprski župan Aleš Bržan pravi, da bodo v prihodnje na tem območju potnikom ponudili možnost kombiniranja različnih prevoznih sredstev. “Avtobusa in vlaka, javnega potniškega prometa in mestnih koles, središče mesta pa želimo približati tudi z brezplačnimi vožnjami z električnimi vozili,” napoveduje.

Avtobusna postaja je pomemben del podobe mesta: če je urejena, je lep tudi vtis potnikov. To je bila rdeča nit odprtja nove postaje v Kopru, z željo, da bi ob tem spodbudili trajnostno mobilnost:

“Končno lahko rečemo, da smo ponosni na avtobusno postajo, na katero še včeraj nismo mogli biti. Vesel sem, da smo uredili tudi ta del, in še kakšno novo vstopno točko bo treba tudi urediti,” je povedal Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper.

Ob včerajšnji otvoritvi nove avtobusne postaje v Kopru Foto: Tomaž Primožič/FPA

“Postaja je moderno tehnično opremljena, zgrajena po najvišjih standardih, digitalizirana, tako da mi se zelo veselimo, da čim prej to zadevo tudi spravimo v življenje,” je povedal David Perko, komercialni direktor skupine Arriva.

Deljena mnenja o elipsasti nadstrešnici

Nova postaja, ki je nadomestila nekdanjo neurejeno in dotrajano, se razteza na 3600 kvadratnih metrih površine. Potniki lahko na prihod avtobusa čakajo v bližnjem lokalu s čakalnico ali na svežem zraku pod nadstrešnico, ki varuje pred dežjem in žgočim soncem.

Nekateri so sicer skeptični do oblike postaje in funkcionalnosti nadstrešnice. Menijo, da ta čakajočih ne bo dobro ščitila pred sunki burje in dežjem, če bo ta padal pod kotom. V občini očitke zavračajo in pravijo, da so zunanje klopi opremili s stekleno zaščito, ki bo potnike varovala pred vetrom. “Zunanjo podobo avtobusne postaje je narekovala želja po enostavnosti in funkcionalnosti,” dodajajo v občini.

Urejena notranjost. Foto: Mestna občina Koper/Jakob Bužan

Majhna parcela je bila poseben izziv za arhitekte. Nastala je postaja elipsaste oblike. “Dve elipsi in najboljša možnost izvedbe tako peš kot tudi avtomobilskega, avtobusnega prometa,” je povedala arhitektka Vanda Žunić.

Tako občina kot potniki si želijo celostne obnove tega območja, kjer je tudi dotrajana železniška postaja. “Objekt je v lasti Slovenskih železnic, mi smo jih nekajkrat že kontaktirali, nekaj projektov je baje pripravljenih. Železnice čakajo na finance in na čas, da lahko to izpeljejo, upam, da se bo to zgodilo čim prej. Naj bo to spodbuda, da se zgodi,” je povedal Bržan.

Med zanimivosti nove pridobitve avtobusne postaje so samočistilne sanitarije, prve v Sloveniji.

Nadaljuj z branjem
Gradbeništvo3 dnevi nazaj

Soseska ‘Pod Pekrsko gorco’ s 400 stanovanji v Mariboru tudi uradno odprta

Stanovanjski sklad RS je včeraj v Mariboru slovesno odprl sosesko Pod Pekrsko gorco s 400 novimi najemnimi stanovanji. Kot poudarjajo...

GOSPODARSTVO3 dnevi nazaj

Objavljene lokacije, kjer je možna priključitev večjih sončnih elektrarn

Eles in SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja) sta pripravila pregled, kje je možna priključitev večjih polj sončnih elektrarn. Na ministrstvu...

DOGODKI6 dni nazaj

Nova stalna razstava Arheološko bogastvo Bele krajine po skoraj 50 letih

Belokranjski muzej Metlika se ponaša z novo stalno arheološko razstavo, ki predstavlja glavne območne najdbe od prazgodovine do srednjega veka,...

DOGODKI6 dni nazaj

Jesenski ZERO EMISSION® dnevi LUMAR

Trajnostna gradnja prihodnosti  – V ŽIVO na prvi slovenski certificirani aktivni hiši V podjetju Lumar, pionirju in inovatorju na področju...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Kaj bo ostalo od dragocenega bizantinskega talnega mozaika v begunskem taborišču v Gazi?

Odkritje bizantinskega talnega mozaika na območju palestinskega begunskega taborišča Bureij v Gazi je poleg vznemirjenja ob “najlepših mozaičnih tleh” vzbudilo...

DEDIŠČINA7 dni nazaj

Muzej Prado z deli s frankističnim poreklom?

V muzeju Prado preiskujejo izvor 62 del iz svoje zbirke. Kot so sporočili, želijo ugotoviti, ali so bila zaplenjena med...

Arhitektura2 tedna nazaj

18. mednarodna arhitekturna razstava ‘La Biennale di Venezia 2023’

Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z odprtim pozivom vabi zainteresirane k oddaji predlogov za predstavitev v slovenskem paviljonu na...

DOGODKI2 tedna nazaj

Oblikovanje Ranka Novaka vpeto v vizualno podobo Mestne galerije Ljubljana

Razstava del v izbranem prerezu skozi oblikovalski opus Ranka Novaka, arhitekta po osnovni izobrazbi, naključno ali ne, sovpada z obeležitvijo...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Lahko s pravilnim ravnanjem odpadkov proizvedemo več energije?

Z inovativnimi pečmi in novim pristopom do smetišč lahko ubijemo dve muhi na en mah – rešimo se lahko preobilice...

E-Mobilnost3 tedni nazaj

Od točke A do B na bolj trajnosten način 

V okviru projekta LinkingAlps Regionalna razvojna agencija ljubljanske urbane regije (RRA LUR) v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo razvija odprtokodni...

POPULARNO