V osrčju enega najznamenitejših nordijskih športnih kompleksov v tem delu Evrope, Nordijskega centra Planica, je podjetje Arctic postavilo novo modularno drsališče s skupno površino 900 kvadratnih metrov. Gre za najnovejši projekt hrvaškega proizvajalca opreme za drsališča in dogodke, ki vse bolj intenzivno širi svoje poslovanje zunaj območja domačega trga.

»Privilegij je biti del tako pomembnih projektov, kot je Nordijski center Planica. To modularno drsališče je še en rezultat naših prizadevanj, da se s kakovostjo in inovacijami uveljavimo na mednarodnem trgu, še posebej v regiji,« je poudaril Denis Ventin, prokurist podjetja Arctic.

Na razpisu premagali slovensko podjetje

V postopku izbire rešitve za novo modularno drsališče, dimenzij 60 x 15 metrov, je Arctic konkuriral tudi s ponudniki iz Slovenije. 

»Posebej ponosni smo, da je bil naš projekt v konkurenci domačega slovenskega ponudnika prepoznan kot najbolj primerna rešitev. To potrjuje visoko raven kakovosti ter strokovno znanje in izkušnje, ki jih ponujamo. Obenem takšna priznanja utrjujejo naš položaj med vodilnimi podjetji na regionalnem in širšem trgu,« je dodal Ventin. 

Z lastniškim deležem vstopa švedska skupina Inwido, ki si želi širitev in nadaljni razvoj. Vodstvo podjetja ostaja nespremenjeno.

Družinsko podjetje AJM okna-vrata-senčila d.o.o., eno vodilnih podjetij za proizvodnjo in montažo stavbnega pohištva v Sloveniji in širši regiji, po več kot treh desetletjih uspešnega razvoja vstopa v novo strateško obdobje. Ustanoviteljica podjetja Marija Ajlec je odprodala 70-odstotni delež podjetja švedski skupini Inwido, vodilni evropski skupini na področju stavbnega pohištva. Preostali delež ostaja v lasti družinskih naslednic, hčera ustanoviteljev.

Podjetje AJM sta leta 1990 na Kozjaku nad Pesnico ustanovila Marija in že pokojni Janez Ajlec, bila sta pionirja proizvodnje PVC oken v tedanji Jugoslaviji. Iz družinske delavnice se je AJM razvil v enega ključnih evropskih inovatorjev na področju PVC, ALU in lesenih oken in vhodnih vrat ter ekskluzivnih rešitev, kot je linija stavbnega pohištva Zero Sash. Danes podjetje obsega več poslovnih enot po vsej Sloveniji, ter razvejano prodajno mrežo v Avstriji in Švici z lastnima podjetjema. Podjetje trenutno skupaj zaposluje 180 ljudi in za letos načrtuje približno 30 mio prihodka. Vodi pa ga druga generacija družine Ajlec, z direktorjem Trivom Kremplom na čelu.

Vstop v Inwido: strateški korak za prihodnost

Skupina Inwido, z približno 5.200 zaposlenimi v trinajstih državah in letno prodajo v višini 8,8 mrd Švedskih Kron (cca. 803,4 mio EUR), je vodilna evropska skupina na področju stavbnega pohištva. Deluje izrazito decentralizirano, kar pomeni, da podjetja v skupini ohranjajo svojo blagovno znamko, samostojnost pri vodenju ter odgovornost za lokalne trge. Nakup 70-odstotnega deleža AJM predstavlja za Inwido vstop na slovenski trg ter pomembno širitev prisotnosti v jugovzhodni Evropi.

Fredrik Meuller, predsednik in izvršni direktor Inwido, ob tem poudarja:
„Z velikim veseljem pozdravljamo AJM v skupini Inwido. Z blagovno znamko, ki na slovenskem in širšem evropskem trgu uživa izjemen ugled, ter naprednim proizvodnim okoljem predstavlja AJM idealno dopolnitev naše strategije rasti. Veselim se skupnih sinergij in nadaljnjega razvoja na trgih jugovzhodne Evrope.“

Inwido izboljšuje kakovost bivanja z okni in vrati. Kot vodilna evropska skupina na tem področju razvija in prodaja prilagojene rešitve za domove in objekte, s poudarkom na decentraliziranem poslovnem modelu in dolgoročni trajnostni rasti. Skupina deluje na Švedskem, Danskem, Norveškem, Finskem, v Veliki Britaniji, na Irskem, Poljskem, v Litvi, Estoniji, Nemčiji, na Nizozemskem in v Romuniji, vključuje 38 poslovnih enot, njen sedež pa je v Malmöju na Švedskem. Podjetje je od leta 2018 uvrščeno na borzo Nasdaq Stockholm.

Vodstvo ostaja nespremenjeno, DNK podjetja ostaja družinski

Vstop švedskega poslovnega partnerja v lastniško strukturo ne prinaša sprememb v organizaciji ali vodenju podjetja AJM. Direktor Trivo Krempl ostaja na čelu podjetja, prav tako na svojih funkcijah ostajajo preostali člani družine Ajlec. Poslovni procesi, strategija poslovanja in razvoja ter korporativna kultura prav tako ostajajo nespremenjeni, bo pa podjetje AJM z vstopom v skupino pridobilo podporo v določenih nabavno-operativnih segmentih.

Pri AJM poudarjajo, da tudi v okviru nove lastniške strukture ostaja podjetje AJM z izrazito družinskim DNK-jem, katerega strategija poslovanja temelji na kakovosti, trajnosti, razvojni naravnanosti in dolgoročnih odnosih z vsemi deležniki.

Trivo Krempl, direktor AJM, ob tem pravi:
„V AJM smo na prelomni točki, ko se na nek način zelo naravno preteklemu uspehu pridružuje nova razvojna priložnost. Inwido je partner, s katerim delimo ključne vrednote – kakovost, trajnost, inovativnost in močan pomen korporativne kulture. To partnerstvo vidimo kot izjemno priložnost za pospešeno rast, krepitev blagovne znamke, razvoj in širitev na obstoječih ter novih trgih. Naša vizija, kultura in način dela ostajajo enaki – le priložnosti bodo večje.“

Marija Ajlec je podjetje z upokojitvijo zapustila leta 2009, odločitev o prodaji svojega deleža pa komentira tako:
»Odločitev o prenosu večinskega deleža je v meni zorela že dalj časa in z Inwido je tudi dozorela. Gre za partnerja, ki razume naše vrednote in spoštuje zgodbo, ki sva jo z Janezom zgradila in ki jo nadaljuje najina družina. Prepričana sem, da podjetje predajam v dobre roke ter da bo AJM z novim strateškim lastnikom nadaljeval pot rasti, razvoja in razcveta. Veseli me, da družinska prisotnost ostaja močna, naši temelji pa nespremenjeni.«

Podjetje bo tako tudi v prihodnje sledilo svoji strategiji trajnostnega razvoja, robotizacije in avtomatizacije proizvodnje, širitve produktnega portfelja ter nadaljnje internacionalizacije.

Skupaj v novo obdobje

Vstop v skupino Inwido za AJM tako predstavlja nadaljevanje 30-letne zgodbe rasti AJM. Z združevanjem znanja, močne blagovne znamke AJM in mednarodne platforme Inwido se ustvarjajo temelji za dolgoročno rast, nove naložbe, razvoj izdelkov in širitev na globalne trge — ob hkratnem ohranjanju vsega, zaradi česar je AJM postal eno najbolj prepoznavnih podjetij slovenskega gospodarstva.

V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) v zadnjih letih sistematično uvajajo trajnostne razstavne konstrukcije, kljub temu pa se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja nabral obsežen arhiv razstavnih elementov. Iz tega se je razvila ideja o knjižnici, v kateri bi bili materiali dostopni za izposojo in ponovno uporabo. Platformo, ki bo omogočala kroženje rabljenih elementov, nameravajo javnosti odpreti junija prihodnje leto.

MAO je predstavil pilotni projekt Platforma rabljenih materialov, katerega cilj je vzpostaviti zgled krožnega gospodarstva v kulturnem sektorju. Osrednji del projekta je zasnova knjižnice, ki bo institucijam in ustvarjalcem omogočala izmenjavo ter izposojo razstavnih konstrukcij in drugih elementov, ki so zaključili svojo primarno funkcijo. Sredstva za izvedbo so pridobili na javnem razpisu.

Direktorica muzeja Maja Vardjan je ob predstavitvi poudarila, da muzej letno pripravi veliko razstav, pri čemer nastajajo različne konstrukcije in prototipi, ki kasneje predstavljajo relevanten potencial za ponovno uporabo. »V zadnjem desetletju skrbno načrtujemo trajnostne razstavne sisteme, ki jih lahko vračamo na izvorna mesta. Vendar pa se je od devetdesetih let v več kot 500 kvadratnih metrih neizkoriščenega grajskega prostora nabralo ogromno materiala. Prav ta zaloga nas je spodbudila k vzpostavitvi knjižnice, kjer bi bili materiali pregledno predstavljeni in dostopni za izposojo,« je pojasnila.

Razpis je bil, kot dodaja Vardjan, idealna priložnost za razmislek o presežkih, ki se ne pojavljajo le v MAO, temveč tudi v drugih kulturnih ustanovah – denimo pri gledališčih, kjer so ravno tako prisotni veliki izzivi skladiščenja scenografskih elementov.

Sredstva so prejeli v okviru javnega razpisa Zeleni prehod v kulturi 2024–2026, ki ga financira ministrstvo za kulturo iz podnebnega sklada ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

“Samo prečno delovanje je najučinkovitejše”

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da je to prvič, da kulturno ministrstvo neposredno črpa sredstva iz podnebnega sklada za podporo trajnostnim praksam. Po njenih besedah je to korak v smeri držav, ki razumejo, da je največji učinek mogoče doseči le z medsektorskim povezovanjem. Kulturna in okoljska politika sta po njenem naravna zaveznika, saj obe nagovarjata javnost in soustvarjata spremembe v načinu razmišljanja.

Ministrica je izpostavila, da številne kulturne ustanove že danes delujejo relativno trajnostno zaradi omejenih sredstev, kar pogosto pomeni ponovno rabo obstoječih elementov. Projekt MAO v višini dobrih 69.000 evrov pa bo omogočil dodatno sistematično recikliranje razstavnih materialov in širjenje zavedanja o pomenu trajnostne prakse v kulturi.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je dodal, da je projekt pomemben predvsem kot začetek dolgoročnega združevanja kulturnega sektorja, trajnostnega razvoja in zelenih tehnologij, čeprav sredstva morda niso visoka.

Javnosti in ustanovam na voljo junija 2026

V MAO so poleti začeli urejati zbirko materialov, ki so primerni za izposojo, izmenjavo ali ponovno uporabo. Trenutno poteka popis obstoječih elementov in vnos v digitalno bazo. Junija 2026 bo platforma odprta za posameznike ter kulturne organizacije, ki želijo trajnostno uporabljati razstavne materiale.

Za ponazoritev delovanja so v muzeju pripravili vzorčno instalacijo Materiali, elementi, prototipi, ki prikazuje širok nabor materialov – od lesa, keramike, opeke in stekla do razstavnih konstrukcij, primernih za nadaljnje umetniške ali prostorske posege.

Projekt nastaja v sodelovanju s podjetjem Arde – zelena preobrazba poslovanja, Društvom Pekinpah in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ob podpori domačih in mednarodnih strokovnjakov s področja trajnostne preobrazbe, arhitekture in oblikovanja.