Connect with us

Slovenija

Mineva 10. leto od Evropske prestolnice kulture v Mariboru, nedokončanih pa še kar nekaj načrtov

Objavljeno

dne

Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih.

Letos mineva 10. leto odkar je Maribor postal Evropska prestolnica kulture (EPK). Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih, mnenja pomembnih osebnosti v kulturi pa ostajajo deljena.

Razlog bi naj bil predvsem v takratni politični in gospodarski situaciji

Po besedah kulturnikov mesto infrastrukturno ni izpolnil pričakovanj, v vsebinskem smislu pa je med drugim prinesel nova sodelovanja, okrepljeno neodvisno sceno in novo pojmovanje kulture, kar je bilo slišati na okrogli mizi v Sodnem stolpu pred dnevi. Mitja Čander, takratni programski direktor EPK Maribor, je poudaril, da je bil projekt načrtovan v povsem drugačnih časih, kot so bili leta 2012, ko sta mesto in država čutila posledice svetovne gospodarske krize in je bilo tudi na političnem področju veliko napetosti. »S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo in so bila na ravni redne letne podpore večjemu javnemu zavodu v kulturi, smo naredili zelo veliko,« še poudarja Čander.

Mitja Čander, takratni programski direktor EPK Maribor: »S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo in so bila na ravni redne letne podpore večjemu javnemu zavodu v kulturi, smo naredili zelo veliko.

Maribor je v takratnem času dokazal, da je lahko zanimivo mesto

V okviru EPK je veliko umetniških producentov prejelo priložnost, da razvijejo svoja znanja in vzpostavijo povezave z mednarodnim prostorom in tako razvijejo resnejše ambicije. Leto 2012 so takrat kulturniki označili za izjemno leto, saj je Maribor pokazal, da smo več kot le manjše kulturno mesto, ampak da smo res lahko svetovljansko, odprto, kreativno in zanimivo mesto. “To je nekaj, kar ostane v ljudeh in česar ne moreš izbrisati,” je še dejal.

Nekdanja direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer meni, da je EPK prinesel v mesto duh povezovanja med meščani, povezovanja med mesti in povezovanja vsega kulturnega potenciala v okolju. »Postalo je jasno, da bolj kot nove stavbe in tekma med institucijami uspeh prinesejo le povezovanje in sinergije. Prav tako je Maribor z EPK postavil nastavke za središče vzhodne kohezijske regije,« še doda Fišerjeva. Spomnila je, da se je v času EPK med drugim zgodila prva koprodukcija SNG Maribor in Drame Ljubljana in da je mariborsko občinstvo s takšnimi projekti postalo zahtevnejše.

Nekdanja direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer meni, da je EPK prinesel v mesto duh povezovanja med meščani, povezovanja med mesti in povezovanja vsega kulturnega potenciala v okolju.

Razvoj tudi za manjše kulturne organizacije

Podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra vidi učinke EPK še v okrepljeni neodvisni sceni, saj je EPK omogočil razvoj tudi manjšim organizacijam, ter tesnejšem sodelovanju med nevladnimi in vladnimi organizacijami, tudi z zasebnim sektorjem. “Mogoče pa je dobro, da nismo takrat zgradili želenih megalomanskih objektov, ki bi še danes močno bremenili občinski proračun,” je povedala Petra Očkerl iz Inštituta za politike prostora.

Ena izmed kulturnih točk, ki je nastala v času EPK in je še danes izmed vidnejših točk v mestu, je kulturno prizorišče Vetrinjski dvor, Iniciativa mestni zbor s participativnim proračunom ter urbani vrtovi, ki so zaživeli v okviru programskega sklopa Urbane brazde. Slednji je imel po mnenju večine sodelujočih na današnji okrogli mizi daljnosežne učinke, saj se je z njim pojmovanje, kaj je kultura, razširilo daleč onkraj tradicionalnih predstav, vse do ekologije in socialnega opolnomočenja.

Ena izmed kulturnih točk, ki je nastala v času EPK in je še danes izmed vidnejših točk v mestu, je kulturno prizorišče Vetrinjski dvor, Iniciativa mestni zbor s participativnim proračunom ter urbani vrtovi, ki so zaživeli v okviru programskega sklopa Urbane brazde.

Številni projekti ugasnili

Velika kavarna v središču mesta pa je primer enega izmed žal mnogih ugaslih projektov. V kavarni je bila v času EPK odmevna razstava Nemci in Maribor, ki je bila po besedah Čandra zelo pomembna za identiteto mesta in celjenje njegovih ran iz preteklosti. Prav tako je pred dvema letoma zaprl vrata Center alternativne in avtonomne produkcije. Kot je pojasnila njegova nekdanja vodja Karolina Babič, je umanjkala sistemska podpora, da bi takšne pobude lahko dolgoročno delovale. “Teh stvari nismo znali sistemsko umestiti v razvoj mesta,” še pove.

Predstavnik mlajše generacije, kustos Jure Kirbiš, ki je EPK spremljal kot obiskovalec kulturnih dogodkov, je mnenja, da so bila pričakovanja do EPK previsoka. “V pozitivnem smislu vidim EPK predvsem kot psihološko razbremenitev za Maribor. Nismo več v pričakovanju EPK in tako ne pričakujemo več, da bo EPK rešil vse naše težave, ampak smo doumeli, da moramo poskrbeti sami zase,” je pojasnil.

Slovenija

Nov energetski zakon s strani poslancev potrjen

Objavljeno

dne

Avtor

Državni zbor je s 53 glasovi za in 30 proti sprejel nov energetski zakon. Med drugim določa energetsko politiko države s podpornimi in omejitvenimi ukrepi za prehod na nefosilne vire energije, vključno s spodbudami za rabo obnovljivih virov in bolj učinkovito rabo energije ter črpanjem evropskih sredstev za prestrukturiranje premogovnih regij.

Zakon, katerega prenova je bila potrebna tudi zaradi predhodnega prenosa več tematik iz energetskega zakona v ločene zakone, med drugim opredeljuje energetsko politiko, in sicer kot določanje ciljev in ukrepov, s katerimi se zagotavlja zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo. 

Občinam nalaga pripravo lokalnih energetskih konceptov, s katerimi bodo morale za sedem let opredeliti cilje glede doseganja deleža prihranka rabe energije in povečanja deleža obnovljivih virov energije ter cilje glede energetske prenove javnih stavb. Več občin bo lahko sprejelo skupen koncept, bodo pa morali biti v njem razvidni cilji in ukrepi posamezne občine. Občine z več kot 10.000 prebivalci bodo morale v koncept vključiti načrt za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti na temelju obnovljivih virov energije.

V konceptu bodo morale med drugim določiti prednostno rabo virov energije ali energentov, in sicer bo morala imeti prednost raba obnovljivih virov in uporaba tehnologij z nižjimi emisijami toplogrednih plinov od tistih z višjimi emisijami. Prav tako bodo morali imeti energetsko učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja prednost pred drugimi posameznimi sistemi oskrbe s toploto. To pa ne bo veljalo za stavbe, ki imajo letno potrebno toploto za ogrevanje pod
4000 kWh in se v celoti ogrevajo na obnovljive ali nizkoogljične vire.

Vgradnja plinskega kotla ne bo več dovoljena

Vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin po novem ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025. Občine bodo lahko nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih lokalnih energetskih konceptih načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe.

Koncesije za distribucijo plina bodo lahko podaljšane večkrat za pet oz. sedem let. Za pet let bodo lahko v primeru, da bodo na območju koncesije odjemalci z letno porabo več kot
100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oz. bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja, ali če bo distribucijski sistem oskrboval več kot pet odstotkov gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina. Za sedem let pa bo lahko koncesija podaljšana, če bo na omrežje priključen vir plina obnovljivega izvora ali če bo koncesionar to načrtoval.

Zakon opredeljuje pristojnosti, naloge in delovanje Agencije za energijo kot regulatorja področja ter energetske inšpekcije, določa energetske infrastrukturo in v okviru tega med drugim postopke razlastitve v javno korist. Določa tudi ukrepe za primer kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter prinaša sistemsko podlago za regulacijo cen energentov.

Opredeljeni so postopki dodeljevanja spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, ki bodo digitalizirani ter predvidoma bolj enostavni in hitrejši. Zakon opredeljuje tudi dodeljevanje sredstev sklada za pravični prehod na ravni EU, namenjenega za revitalizacijo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj in Zasavja, ter evropskega sklada za modernizacijo, namenjenega za modernizacijo energetskega sistema. Hkrati je omogočen nov instrument – komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so uspešni na razpisih EU.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn

Objavljeno

dne

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Priznano blagovno znamko Rex Kralj prevzema italijansko podjetje Gervasoni

Objavljeno

dne

Po dobrih desetih letih je znamka legendarnih stolov Rex Kralj iz rok slovenskega podjetja prešla v upravljanje italijanskega podjetja Gervasoni. “Naš cilj je bil, da se znamka ohrani, zato smo se odločili za predajo podjetju, ki ima dobro mrežo.”

Stol Rex, leta 1952 ga je zasnoval Niko Kralj, spada med klasike slovenskega industrijskega oblikovanja. Njegov koncept – minimalističen dizajn, funkcionalnost in enostavna uporaba – je požel velik uspeh v svetovnem merilu, saj je bil stol med drugim vključen v zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti.

Z Nikom Kraljem in sorodniki so se pred dobrimi 11 leti dogovorili za nakup znamke, ki je sinonim za stole, s katerimi smo, tako ali drugače, odraščale in živele številne generacije. Od stolov do ležišč v vrtcih ter stolov v menzah in zdravstvenih domovih. Od legendarnega oblikovalca so kupili materialne avtorske pravice za izdelavo stolov, za katere pa skorajda ni bilo več nobenih skic ali načrtov, ker so pred desetletji vsi končali v rezalnem stroju. Vse skice so naredili na podlagi izdelkov in fotografij, pri tem pa so nadgradili modele, tudi s sodelovanjem s tujimi oblikovalci. Pred 50 leti se ni nihče ukvarjal z zaščito patentov, opozarja sogovornik. “Iskali smo oblikovalce, da bi lahko uredili vsa pravna razmerja, a dejansko jih za številne izdelke nismo mogli najti. Kralj je bil eden prvih, ki je opozarjal, kako pomembno je, da ko nekdo nekaj nariše, da se pravno-formalno uredi, da je to njegova lastnina in ne lastnina vseh. Če vi doma obrnete Rexov stol, piše na njem Stol Kamnik in nič drugega.”

Stol Rex, leta 1952 ga je zasnoval Niko Kralj, spada med klasike slovenskega industrijskega oblikovanja. Njegov koncept – minimalističen dizajn, funkcionalnost in enostavna uporaba – je požel velik uspeh v svetovnem merilu, saj je bil stol med drugim vključen v zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti.

Znamka je začela renesanso …

Zadnja leta so, kot so odkrivali sproti na trgu, razširjali nabor izdelkov, udeležili so se nekaterih velikih sejmov po svetu. “Počasi je znamka postajala prepoznavna. Smo pa hitro trčili ob dejstvo, da pri velikih projektih, recimo hotelih ali pisarnah, želijo arhitekti celo kombinacijo pohištva, torej stole in mize, saj se nimajo časa ukvarjati s tem, da bi kupili naše stole in potem poiskali primerno mizo zanje,” plastično ponazori težave.

Ob tem opozori, da je kljub vsemu zadovoljen, da jim je uspelo znamko obuditi. Na različnih spletnih prodajnih mestih je vrsta oglasov, ko ljudje na podstrešju najdejo stole Rex 120 in druge modele, jih obnovijo in prodajajo za visoko ceno. “Znamka Rex Kralj je marsikje odprla vrata emocionalno, kar pa je bila težava, in to še vedno ostaja, pa je, da je Slovenija majhna in da kljub bogati in dolgi zgodovini obdelave lesa dejansko znamk nimamo. Marles, Slovenijales in drugi so delali izjemno velike količine stolov, a so jih delali za ameriški trg, kjer jih je nekdo prodajal pod svojo znamko.”

Tik pred pandemijo covida-19 se je zdelo, da podjetje ubira pravilen pristop, projekti so se kopičili, stkali so nove poslovne stike na več sejmih in se začeli ozirati tudi proti azijskemu trgu. Vse je kazalo na preboj, za seboj pa je potegnilo tudi velik finančni zalogaj. Koronska kriza pa jim je, podobno kot v drugih panogah, zvezala roke. “Ni nas sesula v smislu poslovanja, k sreči smo ravno takrat delali projekt na Dunaju, vendar pa je vse ostalo zamrlo za več let, dejansko to še vedno čutimo.” Drugi vidik, ki je odločilno pripomogel k spremembi, pa sta vojna v Ukrajini in letos še na Bližnjem vzhodu.

Družino izdelkov Rex je Kralj izdelal še kot mlad arhitekt. Gojil je čvrsto osebno dogmo in venomer trdil, da je prav vsako stvar, vsak predmet, vsako napravo in vsako okoliščino mogoče izboljšati. Po končanem študiju je leta 1952 začel delati v pohištveni tovarni Stol v Kamniku s spoštovanja vredno tradicijo, v kateri so imeli zanj dovolj razumevanja in prostora, tako da je bilo pod njegovim vodstvom mogoče tudi z marsičim eksperimentirati.

Po dolgem razmisleku in pogajanjih so se odločili, da upravljanje znamke predajo italijanski znamki Gervasoni. To je družinsko podjetje z dolgo tradicijo, obstaja že več kot 140 let. Podjetje z okoli 90 zaposlenimi ima sedež v Vidmu, kar je bil logistično gledano eden pomembnih dejavnikov za izbor podjetja. “Dejstvo je, da smo uredili poslovanje, vendar pa nam je bilo jasno, da si s krčenjem investicij zapiramo vrata za naprej. Rast je povezana z denarjem. Veliko so nam pomenile besede, da je ta zgodba diamant, ki ga je vredno brusiti. Na svetu namreč ni veliko izdelkov, ki so stari več kot 50 let, in jih kupci še vedno želijo imeti, ker so izjemno kakovostni.”

Kaj se bo spremenilo?

Največja sprememba bo, da v Ljubljani ne bo več studia, medtem ko naj bi, kot pravi Vrhovec, večina proizvodnje še vedno ostala v Sloveniji. “Največja razlika bo, da bodo kupci, ko bodo prek spleta kupili izdelke, le-te dobili iz skladišča v Italiji in ne tukajšnjega skladišča. V primeru večjih projektov, kot so hoteli in pisarne, pa bo še vedno možnost, da bodo šli tja neposredno od proizvajalca v Sloveniji.”

To je korak naprej, ne nazaj

Kot poudarja sogovornik, se zaveda velike navezanosti na legendarne Kraljeve stole. “Želeli bi, da bi na spremembo gledali kot na nekaj pozitivnega, da to ni korak nazaj, temveč naprej. V Sloveniji bomo zaenkrat ostali prisotni na spletni strani, s partnerji pa bomo skušali tudi poiskati možnosti, da bi bili lahko naši izdelki še vedno tudi v trgovinah v Sloveniji.”

Na vprašanje, ali je bil pri iskanju novega lastnika v igri tudi kakšen potencialni slovenski partner, Vrhovec odgovarja nikalno. “Dejansko v tem segmentu ni slovenske blagovne znamke. Samo denar ne bi pomagal, kar je znamka nujno potrebovala za ohranitev oz. napredek, je boljša poslovna oz. prodajna mreža.” Kot poudarja, je boj na trgu zelo oster, vsak proizvajalec se bori za svoje mesto pod soncem. Kar nekaj njihovih poslovnih konkurentov je propadlo, potem ko so bili kar nekaj let izjemno uspešni. Razmere se spreminjajo zelo hitro, zato so kljub vsemu zadovoljni, da Rex Kralj začenja novo poglavje.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO6 dni nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA6 dni nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV1 teden nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI2 tedna nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO