Slovenija
Mineva 10. leto od Evropske prestolnice kulture v Mariboru, nedokončanih pa še kar nekaj načrtov
Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih.
Letos mineva 10. leto odkar je Maribor postal Evropska prestolnica kulture (EPK). Čeprav je od EPK v Mariboru minilo že kar nekaj časa, je ostalo veliko prvotnih načrtov neizpeljanih, mnenja pomembnih osebnosti v kulturi pa ostajajo deljena.
Razlog bi naj bil predvsem v takratni politični in gospodarski situaciji
Po besedah kulturnikov mesto infrastrukturno ni izpolnil pričakovanj, v vsebinskem smislu pa je med drugim prinesel nova sodelovanja, okrepljeno neodvisno sceno in novo pojmovanje kulture, kar je bilo slišati na okrogli mizi v Sodnem stolpu pred dnevi. Mitja Čander, takratni programski direktor EPK Maribor, je poudaril, da je bil projekt načrtovan v povsem drugačnih časih, kot so bili leta 2012, ko sta mesto in država čutila posledice svetovne gospodarske krize in je bilo tudi na političnem področju veliko napetosti. »S finančnimi sredstvi, ki smo jih imeli na voljo in so bila na ravni redne letne podpore večjemu javnemu zavodu v kulturi, smo naredili zelo veliko,« še poudarja Čander.
Maribor je v takratnem času dokazal, da je lahko zanimivo mesto
V okviru EPK je veliko umetniških producentov prejelo priložnost, da razvijejo svoja znanja in vzpostavijo povezave z mednarodnim prostorom in tako razvijejo resnejše ambicije. Leto 2012 so takrat kulturniki označili za izjemno leto, saj je Maribor pokazal, da smo več kot le manjše kulturno mesto, ampak da smo res lahko svetovljansko, odprto, kreativno in zanimivo mesto. “To je nekaj, kar ostane v ljudeh in česar ne moreš izbrisati,” je še dejal.
Nekdanja direktorica zavoda Maribor 2012 Suzana Žilič Fišer meni, da je EPK prinesel v mesto duh povezovanja med meščani, povezovanja med mesti in povezovanja vsega kulturnega potenciala v okolju. »Postalo je jasno, da bolj kot nove stavbe in tekma med institucijami uspeh prinesejo le povezovanje in sinergije. Prav tako je Maribor z EPK postavil nastavke za središče vzhodne kohezijske regije,« še doda Fišerjeva. Spomnila je, da se je v času EPK med drugim zgodila prva koprodukcija SNG Maribor in Drame Ljubljana in da je mariborsko občinstvo s takšnimi projekti postalo zahtevnejše.
Razvoj tudi za manjše kulturne organizacije
Podžupanja Mestne občine Maribor Alenka Iskra vidi učinke EPK še v okrepljeni neodvisni sceni, saj je EPK omogočil razvoj tudi manjšim organizacijam, ter tesnejšem sodelovanju med nevladnimi in vladnimi organizacijami, tudi z zasebnim sektorjem. “Mogoče pa je dobro, da nismo takrat zgradili želenih megalomanskih objektov, ki bi še danes močno bremenili občinski proračun,” je povedala Petra Očkerl iz Inštituta za politike prostora.
Ena izmed kulturnih točk, ki je nastala v času EPK in je še danes izmed vidnejših točk v mestu, je kulturno prizorišče Vetrinjski dvor, Iniciativa mestni zbor s participativnim proračunom ter urbani vrtovi, ki so zaživeli v okviru programskega sklopa Urbane brazde. Slednji je imel po mnenju večine sodelujočih na današnji okrogli mizi daljnosežne učinke, saj se je z njim pojmovanje, kaj je kultura, razširilo daleč onkraj tradicionalnih predstav, vse do ekologije in socialnega opolnomočenja.
Številni projekti ugasnili
Velika kavarna v središču mesta pa je primer enega izmed žal mnogih ugaslih projektov. V kavarni je bila v času EPK odmevna razstava Nemci in Maribor, ki je bila po besedah Čandra zelo pomembna za identiteto mesta in celjenje njegovih ran iz preteklosti. Prav tako je pred dvema letoma zaprl vrata Center alternativne in avtonomne produkcije. Kot je pojasnila njegova nekdanja vodja Karolina Babič, je umanjkala sistemska podpora, da bi takšne pobude lahko dolgoročno delovale. “Teh stvari nismo znali sistemsko umestiti v razvoj mesta,” še pove.
Predstavnik mlajše generacije, kustos Jure Kirbiš, ki je EPK spremljal kot obiskovalec kulturnih dogodkov, je mnenja, da so bila pričakovanja do EPK previsoka. “V pozitivnem smislu vidim EPK predvsem kot psihološko razbremenitev za Maribor. Nismo več v pričakovanju EPK in tako ne pričakujemo več, da bo EPK rešil vse naše težave, ampak smo doumeli, da moramo poskrbeti sami zase,” je pojasnil.
Energetska učinkovitost
Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn
Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …
Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.
Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.
Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.
Največja energetska skupnost v Sloveniji
Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.
Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.
Arhitektura
Priznano blagovno znamko Rex Kralj prevzema italijansko podjetje Gervasoni
Po dobrih desetih letih je znamka legendarnih stolov Rex Kralj iz rok slovenskega podjetja prešla v upravljanje italijanskega podjetja Gervasoni. “Naš cilj je bil, da se znamka ohrani, zato smo se odločili za predajo podjetju, ki ima dobro mrežo.”
Stol Rex, leta 1952 ga je zasnoval Niko Kralj, spada med klasike slovenskega industrijskega oblikovanja. Njegov koncept – minimalističen dizajn, funkcionalnost in enostavna uporaba – je požel velik uspeh v svetovnem merilu, saj je bil stol med drugim vključen v zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti.
Z Nikom Kraljem in sorodniki so se pred dobrimi 11 leti dogovorili za nakup znamke, ki je sinonim za stole, s katerimi smo, tako ali drugače, odraščale in živele številne generacije. Od stolov do ležišč v vrtcih ter stolov v menzah in zdravstvenih domovih. Od legendarnega oblikovalca so kupili materialne avtorske pravice za izdelavo stolov, za katere pa skorajda ni bilo več nobenih skic ali načrtov, ker so pred desetletji vsi končali v rezalnem stroju. Vse skice so naredili na podlagi izdelkov in fotografij, pri tem pa so nadgradili modele, tudi s sodelovanjem s tujimi oblikovalci. Pred 50 leti se ni nihče ukvarjal z zaščito patentov, opozarja sogovornik. “Iskali smo oblikovalce, da bi lahko uredili vsa pravna razmerja, a dejansko jih za številne izdelke nismo mogli najti. Kralj je bil eden prvih, ki je opozarjal, kako pomembno je, da ko nekdo nekaj nariše, da se pravno-formalno uredi, da je to njegova lastnina in ne lastnina vseh. Če vi doma obrnete Rexov stol, piše na njem Stol Kamnik in nič drugega.”
Znamka je začela renesanso …
Zadnja leta so, kot so odkrivali sproti na trgu, razširjali nabor izdelkov, udeležili so se nekaterih velikih sejmov po svetu. “Počasi je znamka postajala prepoznavna. Smo pa hitro trčili ob dejstvo, da pri velikih projektih, recimo hotelih ali pisarnah, želijo arhitekti celo kombinacijo pohištva, torej stole in mize, saj se nimajo časa ukvarjati s tem, da bi kupili naše stole in potem poiskali primerno mizo zanje,” plastično ponazori težave.
Ob tem opozori, da je kljub vsemu zadovoljen, da jim je uspelo znamko obuditi. Na različnih spletnih prodajnih mestih je vrsta oglasov, ko ljudje na podstrešju najdejo stole Rex 120 in druge modele, jih obnovijo in prodajajo za visoko ceno. “Znamka Rex Kralj je marsikje odprla vrata emocionalno, kar pa je bila težava, in to še vedno ostaja, pa je, da je Slovenija majhna in da kljub bogati in dolgi zgodovini obdelave lesa dejansko znamk nimamo. Marles, Slovenijales in drugi so delali izjemno velike količine stolov, a so jih delali za ameriški trg, kjer jih je nekdo prodajal pod svojo znamko.”
Tik pred pandemijo covida-19 se je zdelo, da podjetje ubira pravilen pristop, projekti so se kopičili, stkali so nove poslovne stike na več sejmih in se začeli ozirati tudi proti azijskemu trgu. Vse je kazalo na preboj, za seboj pa je potegnilo tudi velik finančni zalogaj. Koronska kriza pa jim je, podobno kot v drugih panogah, zvezala roke. “Ni nas sesula v smislu poslovanja, k sreči smo ravno takrat delali projekt na Dunaju, vendar pa je vse ostalo zamrlo za več let, dejansko to še vedno čutimo.” Drugi vidik, ki je odločilno pripomogel k spremembi, pa sta vojna v Ukrajini in letos še na Bližnjem vzhodu.
Po dolgem razmisleku in pogajanjih so se odločili, da upravljanje znamke predajo italijanski znamki Gervasoni. To je družinsko podjetje z dolgo tradicijo, obstaja že več kot 140 let. Podjetje z okoli 90 zaposlenimi ima sedež v Vidmu, kar je bil logistično gledano eden pomembnih dejavnikov za izbor podjetja. “Dejstvo je, da smo uredili poslovanje, vendar pa nam je bilo jasno, da si s krčenjem investicij zapiramo vrata za naprej. Rast je povezana z denarjem. Veliko so nam pomenile besede, da je ta zgodba diamant, ki ga je vredno brusiti. Na svetu namreč ni veliko izdelkov, ki so stari več kot 50 let, in jih kupci še vedno želijo imeti, ker so izjemno kakovostni.”
Kaj se bo spremenilo?
Največja sprememba bo, da v Ljubljani ne bo več studia, medtem ko naj bi, kot pravi Vrhovec, večina proizvodnje še vedno ostala v Sloveniji. “Največja razlika bo, da bodo kupci, ko bodo prek spleta kupili izdelke, le-te dobili iz skladišča v Italiji in ne tukajšnjega skladišča. V primeru večjih projektov, kot so hoteli in pisarne, pa bo še vedno možnost, da bodo šli tja neposredno od proizvajalca v Sloveniji.”
To je korak naprej, ne nazaj
Kot poudarja sogovornik, se zaveda velike navezanosti na legendarne Kraljeve stole. “Želeli bi, da bi na spremembo gledali kot na nekaj pozitivnega, da to ni korak nazaj, temveč naprej. V Sloveniji bomo zaenkrat ostali prisotni na spletni strani, s partnerji pa bomo skušali tudi poiskati možnosti, da bi bili lahko naši izdelki še vedno tudi v trgovinah v Sloveniji.”
Na vprašanje, ali je bil pri iskanju novega lastnika v igri tudi kakšen potencialni slovenski partner, Vrhovec odgovarja nikalno. “Dejansko v tem segmentu ni slovenske blagovne znamke. Samo denar ne bi pomagal, kar je znamka nujno potrebovala za ohranitev oz. napredek, je boljša poslovna oz. prodajna mreža.” Kot poudarja, je boj na trgu zelo oster, vsak proizvajalec se bori za svoje mesto pod soncem. Kar nekaj njihovih poslovnih konkurentov je propadlo, potem ko so bili kar nekaj let izjemno uspešni. Razmere se spreminjajo zelo hitro, zato so kljub vsemu zadovoljni, da Rex Kralj začenja novo poglavje.
Slovenija
Barve JUPOL humanitarno razdelili že 500 družinam, ki so jih prizadele poplave
V družbi JUB so v okviru humanitarnega projekta »Barve spremenijo dom: obnavljajmo skupaj« za potrebe sanacije notranjih zidnih površin v dobrem mesecu uspeli barve JUPOL razdeliti že več kot 500 gospodinjstvom, katerih domove so avgusta prizadele uničujoče poplave. V svoji doslej največji vseslovenski humanitarni akciji bo družba JUB tako prizadetim v poplavah podarila skupaj več kot 55.000 litrov barv JUPOL, ki zadoščajo za prenovo kar 320.000 kvadratnih metrov notranjih zidnih površin. Projekt poteka v odličnem sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Sekcijo slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ki se bo vanj vključila v drugi fazi s prenovo enega od poplav prizadetih javnih objektov.
Letošnjo jesen je družba JUB sprejela odločitev, da bo za obnovo slovenskih domov prizadetim v avgustovskih poplavah solidarno podarila kar 165 palet notranjih zidnih barv JUPOL. V poldrugem mesecu je tako uspela več kot 500 gospodinjstvom, ki so zaradi vdora vode ali plazov zemljine v svojih bivalnih objektih utrpeli veliko materialno škodo, razdeliti že 40.000 litrov barv JUPOL Gold, JUPOL Classic, JUPOL Citro in JUPOL Block. Največ družin, ki so doslej koristile tovrstno pomoč, prihaja iz območij Mengša, Mozirja, Polzele, Prevalj, Škofje Loke, Nazarij, Ljubnega ob Savinji in Ljubljane, zlasti iz Sneberij in drugih bližnjih območij ob Savi. Med barvami je bil najbolj iskan JUPOL Citro, saj predstavlja odlično rešitev za zaščito zidov pred vlago in razvojem alg in plesni.
Svoje tople in iskrene zahvale družbi JUB in predstavnikom ZPMS z upanjem, da se podobni dogodki s tako intenzivnimi ujmami ne bi več ponovili, so prejemniki delili neposredno ob prevzemu barv in tudi preko e-pošte. Skladiščni prostor v BTC-ju je hkrati služil tudi kot stičišče za izmenjavo izkušenj, kako učinkovito reševati izzive po poplavah, saj so jih nekateri prevzemniki nesebično delili z drugimi in jim z nasveti skušali pomagati pri uspešni sanaciji njihovih domov. Svojo hvaležnost so nekateri izrazili tudi s pošiljanjem zahvalnih kartic ali pa video zahval, ki so jih organizatorjem humanitarne akcije posredovali preko družbenih omrežij. Podatki o končnem številu prejemnikov bodo predvidoma znani v mesecu decembru.
-
EKOLOGIJA2 meseca nazaj
Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazaj
Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015
-
GOSPODARSTVO2 meseca nazaj
Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso
-
ZELENA ENERGIJA2 meseca nazaj
Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?