Slovenski mostovi so dobro vzdrževani, problematične pa so občinske investicije, je v za MMC pojasnil projektant mostov Marjan Pipenbaher: “Sredstva so omejena, poskuša se graditi minimalistično, ampak posledice so prehude,” je dejal.

“Predvsem pri hudourniških rekah podpore v bistvu ne bi smele biti v koritu reke. To je ključna stvar. To podraži gradnjo od 10 do 20 odstotkov, pretočnost reke ostaja neokrnjena. Pri hudourniških rekah so hitrosti vode ogromne, zato je ključno, da je objekt postavljen na primerni višini, ki predvideva velike nalive. Tudi vzdrževanje mostu je bistveno lažje, nimaš podpor v reki, ni treba zamenjevati ležišča. Treba je gledati dolgoročno, kaj to pomeni z vidika stroškov vzdrževanja takšnega objekta,” je dejal Marjan Pipenbaher, ki je bil med drugim projektant viadukta Črni Kal in mosta na Pelješac.

Mnogo mostov je bilo zgrajenih od polovice prejšnjega stoletja. “Težava je v njihovem konceptu. Vsi ti mostovi imajo podpore v reki. Treba je zelo paziti, da ni izpodkopavanja temeljev. To je predvsem vzrok za rušitev manjših mostov. Vsaj na ta način se bo to olajšalo, nikakor pa se ne bo dalo pri takšnih ekstremih tega povsem preprečiti,” je dejal.

Po poplavah na najnujnejših krajih bodo postavili začasne ali pontonske, torej plavajoče mostove. Pipenbaher meni, da bi takih potrebovali še več.

Postavitev montažnih mostov

“Pontonski mostovi so omejeno uporabni. Predvsem so v različnih vojskah uporabni za premostitev voda. Mi imamo v našem sistemu tako imenovane montažne mostove, ki se montirajo po modulih od 17 do 43 pa tudi več metrov. Če je ta razmik večji, potem potrebujejo tudi ti mostovi podporo ali pa se zmanjša nosilnost. Je pa res, da je pri teh mostovih treba narediti betonske temelje odnosno nosilce. Ta postavitev ni hipna, medtem ko so pontonski mostovi namenjeni predvsem za vojaški namen. Postavljeni so zelo hitro, ampak so omejeno uporabni,” pa je pojasnil poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in dodal, da ima Slovenska vojska tudi en pontonski most in da so že pregledovali, kje bi ga lahko postavili.

Šestan je tudi povedal, da so prvič na ogled poslali strokovnjake in svoje inženirje, kje je mogoče postaviti montažne mostove.

“Strokovnjaka sta ocenila tudi statiko vseh teh mostov, ki bo pomembna za uporabnost. Teh mostov, se bojim, je v slovenskem prostoru v takih situacijah sto ali pa ne vem, morda sem pretiraval, na različnih kategorijah cest, in naša prva naloga je, da bomo vse to pregledali, ker če damo most v uporabo oziroma cesto, potem pa se nam nekaj zgodi, nismo naredili nič. Upam, da bomo lahko tudi skozi mednarodno pomoč dobili nekaj teh kadrov. Slovenija je pač majhna država in imamo teh strokovnjakov omejeno število, mostov pa veliko,” je še pojasnil Šestan.

Razgledni stolp Kristal v Rogaški Slatini, ki bo s 106 metri najvišji stolp in hkrati (za zdaj) najvišja stavba v Sloveniji, je na 80 odstotkih končne višine, vrednost naložbe znaša približno 4,2 milijona evrov.

Na slatinski občini so sporočili, da rok dokončanja gradnje trenutno še ni določen, saj pripravljajo novelacijo terminskega načrta. Rok bo tako precej odvisen od vremena, so še pojasnili na občini.

Spomnili so tudi, da je cilj občine pri projektu stolpa zgraditi celostno zgodbo, v katero bodo vključili tudi preostale atribute Rogaške Slatine – od zgodovine, kulinarike in tradicije do avtentične lokalne ponudbe. Vrednost naložbe znaša približno 4,2 milijona evrov.

Gradnja novega razglednega stolpa, ki se je začela aprila lani, bo po pričakovanjih občine pomembna tudi za sanacijo degradiranega območja nekdanjega mizarstva ob vznožju Tržaškega hriba in za ustvarjanje novih delovnih mest.

Prav tako naj bi novost prispevala k turistični revitalizaciji Tržaškega hriba, ki zajema 10 hektarjev. Na hribu načrtujejo ureditev gozdnih poti in izgradnjo novega lesenega paviljona na lokaciji starega, ki je tam stal že v 19. stoletju.

V pritličju stolpa bodo prodajali vstopnice in spominke, v prvem nadstropju pa bo kavarna. Stolp bo imel dvigalo zmogljivosti 22 ljudi, požarno stopnišče pa bo štelo 540 stopnic. Kot atrakcija je zasnovan sprehod po delu prosojnih tal stolpa. Na razgledni etaži bo na višini 100 metrov obiskovalcem na voljo tudi virtualni let s Pegazom, časovni prelet skozi zgodovino Rogaške Slatine.

Dve leti po začetku obratovanja novega hotela Bohinj v Ribčevem Lazu investitorji napovedujejo še gradnjo vile Muhr, ki bo stala na mestu propadlega zaščitenega počitniškega objekta, v katerem je nekoč prebivala tudi kraljeva družina Karađorđević. Gradnja še enega od Merlakovih hotelov v Bohinju, hotela Zlatorog v Ukancu, pa je zaradi birokratskih zapletov za zdaj odložena.

Kot je povedal Jure Repanšek, direktor družbe Alpinia, ki upravlja Merlakove bohinjske hotele, minevata dve leti od odprtja prenovljenega Hotela Bohinj. “Drugo leto je bilo povsem drugačno od prvega, ki je bilo še povezano z epidemijo,” je povedal, a dodal, da so po številu presenetljivo še vedno na prvem mestu slovenski gostje, čeprav ni več turističnih bonov. Veliko imajo tudi rednih gostov.

“V mrtvih sezonah nas medtem rešuje kongresni turizem. Čeprav smo se s hotelom prvotno bolj osredotočili na individualne goste, se je kongresni turizem dejansko zelo razvil,” je pojasnil Repanšek. Velika pridobitev za kongresni turizem pa bo tudi nova Vila Muhr, v kateri bo med drugim kongresna dvorana za do 90 ljudi.

Vila Muhr v Ribčevem Lazu je bila zgrajena leta 1902 po naročilu Adolfa Muhra, ki je bil takrat tudi lastnik Blejskega gradu, vilo v Bohinju pa je uporabljal kot večjo lovsko kočo. Pozneje je bil njen lastnik Aleksandar Karađorđević, zato je bila poznana tudi pod imenom Karađorđevićeva vila. Po vojni je vila delovala kot očesna bolnišnica in okrevališče za bolnike in vojne sirote. V 70. letih pa je pod lastništvom Kompasa že služila za turistične namene.

Vendar je nato spomeniško zaščitena vila propadala in leta 2014 se je pod težo snega dokončno podrla. Ko je bohinjske hotele od družine Pačnik kupil Merlak in je stekla rekonstrukcija bližnjega Hotela Bohinj, so kamne iz spodnjega dela vile shranili. Že tedaj so namreč imeli v načrtu, da bi jo znova postavili, čakali so le na gradbeno dovoljenje.

Zaključena in odprta bo že prihodnje leto

Pred pol leta so dovoljenje dobili, tako bodo konec septembra za dva meseca zaprli Hotel Bohinj in v tem času novo Vilo Muhr, ki bo v gabaritih prejšnje vile, spravili pod streho. Vanjo bodo vkomponirali tudi shranjene originalne kamne. Pozimi bodo nato nadaljevali ureditev notranjosti vile, spomladi prihodnje leto pa jo bodo odprli.

V njej bodo štiri butične sobe s po 180 kvadratnimi metri, prav tako bosta v vili kongresna dvorana in restavracija. Vila bo služila butičnemu turizmu na najvišji ravni in bo dvignila kakovost turizma v Bohinju, je prepričan Repanšek. Pojasnil je, da bo vila imela posebno zgodbo, zato tudi raziskujejo njeno preteklost, prav tako nameravajo v njej razstaviti replike ali originale predmetov iz prvotne vile, ki jih zdaj hranijo muzeji.

Pri zasnovi objekta so upoštevali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, lokalno skupnost in javni zavod Triglavski narodni park. “S projektanti smo jim prišli naproti in ustvarili lep izdelek,” je prepričan Repanšek. “Česar koli se lotimo, se lotimo s posluhom in ne rinemo z glavo skozi zid,” je poudaril.

Birokracija blokira nadaljevanje projekta Hotel Zlatorog

Ob tem upa, da ne bo morebitnih težav, kakršne so se pozneje pokazale pri Hotelu Zlatorog v Ukancu. “Čeprav smo pridobili vsa dovoljenja in soglasja, smo naleteli na težavo, in sicer s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zadeva je zdaj na sodišču,” je pojasnil, zakaj gradnje novega hotela več kot leto dni po rušenju starega še vedno ni.

Kot je povedal Repanšek, jim sklad na podlagi zakona iz leta 1993 želi vzeti vsa kmetijska zemljišča v okolici Hotela Zlatorog, zaradi česar projekt, kot so si ga zamislili, ne bi bil izvedljiv. “Mi smo v dobri veri kupili vse te objekte in zemljišča, zdaj pa smo naleteli na birokracijo izpred 30 let,” je opozoril.