Slovenija si je zadala ambiciozen cilj, da bi do leta 2050 postala prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu. Izzive do tja naj bi premagala s pomočjo modela sistemskega prehoda v krožno, regenerativno in nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji Deep Demonstraton v sodelovanju z EIT Climate KIC.

Vodja projekta Bart Stegman je povedal, kako realen je ta cilj, kako krožno je že gospodarstvo v Sloveniji in pred katerimi panogami je največji izziv.

“Kot v drugih državah v Evropi se tudi pri nas v podjetjih velikokrat napačno razume, da je recikliranje dovolj za dosego krožnega gospodarstva. V resnici pa se krožno gospodarstvo začne s prekinitvijo ali zmanjšanjem neustreznih praks in potrošnje ter z oblikovanjem ponovne uporabe in ponovnega oblikovanja obstoječih virov,” pravi Bart Stegman, vodja projekta Deep Demonstration v Sloveniji. 

Stanje krožnega gospodarstva v Sloveniji še ni tako razvito, kot bi si želeli, ocenjuje. A kljub temu v Sloveniji obstaja veliko dobrih praks glede krožnega gospodarstva in želja po implementaciji tega, opaža: “Določena podjetja so že implementirala trajnostne strategije in skušajo v svojo proizvodnjo vključiti tudi določene krožne elemente ali pa ponujajo storitve, ki podpirajo tranzicije do krožnega sistema. Na primer, uporabljajo reciklirano plastiko in sekundarne surovine ter se poslužujejo digitalnih rešitev, kot so souporaba avtomobilov in spletne platforme za skrajšanje lokalnih oskrbovalnih verig.” Ali lahko krožno postane podjetje v vsaki panogi?  Kot meni: da, a kot poudarja, so področja, ki imajo večji vpliv na klimatske spremembe: “To so grajeno okolje, kmetijstvo in prehrana, mobilnost, lesna vrednostna veriga in proizvodnja.”

V katerih panogah je trenutno največ krožnega gospodarstva v Sloveniji? Kot pove Stegman, je sektor upravljanja z odpadki na koncu krožne verige zelo dobro razvit in Slovenija ima eno od najvišjih stopenj recikliranja v Evropi na področju gospodinjskih odpadkov (59 odstotkov). 

Kot pa poudarja, predvsem v turizmu opažajo veliko dobrih praks in Slovenija je pionirka v zelenem turizmu, kar ji je prineslo številne mednarodne nagrade. A kot izpostavlja, predvsem na področju zgradb zaostajamo za drugimi evropskimi državami, zato se tudi v projektu osredotočajo predvsem na to področje.  

Bomo postali prvo popolnoma krožno gospodarstvo na svetu? 

Kateri so največji izzivi, če želi Slovenija preiti na krožno gospodarstvo, če želimo doseči ambiciozen cilj, ki si ga je zadala vlada, in postati prvo popolnoma krožno nacionalno gospodarstvo na svetu? “Tu bi apeliral na potrebo po sistemskih spremembah, ki se morajo zgoditi sočasno, saj rešitve s posamičnimi ‘silver bullet’ projekti niso smiselne. Naš model se osredotoča na politike, izobraževanje, finance, raziskave in razvoj, digitalizacijo. Kot sistem so te spremembe skupaj močnejše kot seštevek posamičnih akcij.”

Kako realen je ta cilj in kdaj bi lahko prispeli do tja?  

Kot ocenjuje Stegman, je cilj dokaj realističen, vendar se postavlja vprašanje časovnice: “Prepričan sem, da lahko do leta 2030 dosežemo ‘Net Zero’ v Ljubljani, Velenju in Kranju, ki so del ‘Net zero Cities’ misije, ter do leta 2050 dosežemo čisto krožno gospodarstvo v celotni Sloveniji. Prvi korak pri tem je zagotoviti stabilno politično okolje, vzpostaviti povezave med deležniki, dvigniti kompetence v celotni verigi in ustvariti skupne vrednote, ki bodo oblikovale skupno vizijo.”

Med cilji, navedenimi pri opisu projekta, je denimo 50-odstotno zmanjšanje količine odpadkov na prebivalca. Sliši se precej ambiciozno. Kako bi nam lahko to uspelo? Kot odgovarja Stegman, tako, da odpadke obravnavamo kot vir, ki lahko še naprej služi našim potrebam: “Tako bomo lahko precej hitro dosegli zmanjšanje za 50 odstotkov. Pri tem se proces začne že pri dizajnu izdelkov ali uporabi surovin, predvsem z možnostjo povratne embalaže ali storitvami, kot so refill ali rinfuza. Tudi na ravni občin se že izvajajo strategije Zero Waste, kot so na primer Zero Waste občine v Sloveniji.”

Prav tako bi prehod na krožno gospodarstvo glede na cilje zagotovil 10.000 novih delovnih mest. Kakšnih in kje? Kot pojasnjuje sogovornik, bo prehod v krožno gospodarstvo zahteval spremembe v vseh sektorjih – od javnih služb do akademskega profila. Predvsem v industriji je treba razmišljati o produktih in storitvah z visoko dodano vrednostjo: “Prehod bo Slovenijo dvignil iz področja “contract manufacturing” na sektorje, ki proizvajajo produkte in storitve z višjo dodano vrednostjo, kot so produkti s slovenskim dizajnom, lesna industrija, digitalne storitve in druga nišna področja.”  Kot sklene, imamo v Sloveniji izjemno priložnost pri prehodu v krožno gospodarstvo, da bi dosegli dolgoročni sistematični razvoj in večjo kakovost življenja v Sloveniji: “Zato je treba razvojne politike prednostno usmeriti v pospešitev prehoda v inovacijsko podprto rast z visoko produktivnim, nizkoogljičnim in krožnim gospodarstvom.”

Glavni cilj projekta Deep Demonstration je ustanoviti živ laboratorij za pospeševanje inovacij, v katerem poteka stalno testiranje učinkov z možnostjo ustvarjanja novih prebojnih dognanj in inovacij. V tem modelu vsak člen šteje in vsak posameznik lahko bistveno prispeva k skupnemu razvoju in novemu oblikovanju inovativnih rešitev, ki temeljijo na že obstoječih projektih in izkušnjah različnih deležnikov. Izvedba modela sistemskega prehoda v Sloveniji poteka v letih 2021–2025.

Hisense Europe je v Velenju tudi uradno odprl 2,1 milijona evrov vreden inovacijski center. Odprtja se je udeležila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je poudarila pomen delovnih mest z visoko dodano vrednostjo in razvoj zelenih tehnologij.

Uradno odprti center je Hisensovo središče za raziskave in razvoj gospodinjskih aparatov za Evropo ter za kuhinjske in premijske aparate za globalni trg.

Ključna stvar za uspeh na trgu je dober izdelek, je v izjavi za medije ob današnjem odprtju inovacijskega centra dejal član uprave Hisense Europe, odgovoren za raziskave in razvoj, Boštjan Pečnik. Ključen ukrep, da prideš do kakovostnega izdelka, pa so zagotovo inovacije in kadri, ki delajo v multifunkcijskih ekipah, znajo agilno razvijati izdelke in znajo sodelovati med seboj ter z inštitucijami znanja in dobavitelji, je dodal.

Poudaril je, da so se za vlaganja v inovacijski center odločili zato, da vzpostavijo arhitekturne pogoje, v katerih bodo lahko sodelavci na projektih dobro sodelovali in kjer bo možno enostavno uvajati agilne metode razvoja izdelkov. “Inovacijski center je ključna stvar, na osnovi katere bomo lahko gradili našo konkurenčno sposobnost v prihodnosti,” je navedel Pečnik.

Na vprašanje, zakaj so inovacijski center vzpostavili ravno v Velenju, pa je odgovoril, da so kitajski lastniki Gorenja v zelo kratkem času spoznali, da je v Sloveniji veliko znanja in veliko dobrih inženirjev, zato so se zelo kmalu odločili, da bo ena ključnih dolgoročnih naložb ravno naložba v raziskave in razvoj v Sloveniji.

“Glavnina razvojnega centra je v Velenju, poleg tega pa imamo tudi v Ljubljani danes že prek 50 razvojni inženirjev. Razlog je tudi v tem, da je logistika iz Ljubljane do Velenja še vedno dokaj zahtevna. In avtocestna povezava, ki jo pričakujemo, nam bo ta del problema zagotovo tudi v nekem obsegu rešila,” je ocenil Pečnik. Računa, da bodo v Velenju tudi v prihodnjih letih zaposlovali strokovnjake različnih profilov, kar jim je uspevalo tudi v zadnjih treh letih. Danes imajo po njegovih besedah na področju razvoja že 610 zaposlenih, večina od teh, to je 470, jih je v Sloveniji.

Predsednica Nataša Pirc Musar se je ob odprtju inovacijskega centra tudi sama srečala in se pogovarjala z inženirji in po pogovoru v izjavi za medije izrazila veselje, ker ti razmišljajo tudi o zelenih tehnologijah.

“To je tisto, čemur se sama želim posvetiti v tem predsedniškem mandatu. In mladi so mi zagotovili tudi tukaj v Velenju, da so vse tehnologije, ki jih razvijajo, zelene. In tega sem res neizmerno, neizmerno vesela,” je dejala predsednica.

Je pa po njenem morda malce premalokrat omenjeno, da Kitajska seveda veliko investira po Evropi, medtem ko je Slovenija premalo pogumna, da bi šla investirat na Kitajsko. A razvojni potencial je tudi z druge strani, je prepričana predsednica, ki upa, da bo naložba v Velenju morda opogumila tudi kakšno manjše slovensko podjetje k vlaganjem na Kitajsko, kjer so sicer že prisotna nekatera večja slovenska podjetja.

Da inovacijski center ni le pomembna pridobitev zanje, ampak za širšo skupnost, je v nagovoru zbranim, med katerimi sta bila tudi predsednik uprave Hisense Europe Jianmin (Hanson) Han in kitajski veleposlanik v Sloveniji Wang Shunqing, poudaril Pečnik, ki se je v imenu vodstva Hisense Europe zahvalil tudi predstavnikom slovenske države. Ti so, kot je dejal, prepoznali njihov potencial vlaganj v nove izdelke in so konec lanskega leta na osnovi zakona o spodbujanju investicij potrdili projekt razvoja novih generacij izdelkov.

Projekt, skupno vreden 39 milijonov evrov, katerega del je tudi danes uradno odprt inovacijski center, bo trajal do konca leta 2024. V okviru projekta bodo razvili številne nove generacije izdelkov, modernizirali proizvodnjo in razširili laboratorijske zmogljivosti. Za projekt so upravičeni do devet milijonov evrov sofinanciranja, je povedal Pečnik.

Hisense Europe, evropski del kitajske tehnološke skupine Hisense, katerega del je tudi Gorenje, v Sloveniji razvija večino velikih gospodinjskih aparatov, predvsem kuhalno, pralno in hladilno tehniko. Ne razvijajo pa v Sloveniji pomivalne tehnike in dela kuhalne tehnike, ki jo razvijajo na Švedskem in Nizozemskem.

“Poleg tega je pa ključno, da v inovacijskem centru razvijamo nove tehnologije, ki so ključne za našo prihodnjo tehnološko konkurenčnost, predvsem na področju pametnih, povezljivih tehnologij,” je še povedal Pečnik. Pri tem je trajnostni razvoj ena njihovih ključnih usmeritev, na področju zelenih tehnologij pa je izpostavil stalna prizadevanja za energijsko učinkovitost gospodinjskih aparatov. Hkrati se ob razvoju izdelkov ukvarjajo tudi s celotnim ogljičnim odtisom izdelkov.

V inovacijskem centru v Velenju je skupno 250 delovnih mest, od tega je 220 stalno zasedenih. “Naš fokus je rast in rast bo tudi omogočila, da se bo v Sloveniji v prihodnje proizvajalo vedno več produktov z visoko dodano vrednostjo,” je še poudaril Pečnik, kot tudi, da je njihov tržni delež v Evropi v treh letih narasel s 3,3 na pet odstotkov, pri čemer je to različno po produktnih skupinah. Med novostmi pa je izpostavil nedavno lansiranje nove premijske linije vgradnih indukcijskih kuhališč za blagovno znamko Asko in novo generacijo indukcijskih kuhališč z integrirano kuhinjsko napo.

V Izoli so znova predstavili na natečaju izbrane rešitve za arhitekturno zasnovo tamkajšnjega Istrskega kulturnega centra. Za uresničitev projekta, ki ga je sprožilo prejšnje občinsko vodstvo, ni prav veliko možnosti.

Načrte za kulturni center, ki naj bi zrasel na območju nekdanje izolske tovarne Mala oprema, so konec novembra – torej nekaj dni pred drugim krogom županskih volitev – razstavili v Manziolijevi palači. Pripravili so tudi javno predstavitev, a se je je udeležilo le malo ljudi.

Pogovori o sodelovanju še niso stekli
Kmalu po tej predstavitvi je pobudnik projekta Danilo Markočič zapustil županski položaj, saj ga je v drugem krogu premagal Milan Bogatič, ki je že med volilno kampanjo poudarjal, da Izola sama ne more izpeljati tako velikopoteznega projekta. Novo vodstvo namreč ocenjuje, da je projekt mogoče izpeljati le v sodelovanju z občinama Koper in Piran, a se pogovori o tem še niso začeli.

Bogatič sicer še ni dokončno zaprl vrat projektu. “Če je to Istrski kulturni center, je treba povabiti tudi druge istrske občine, naj se do tega opredelijo. Če je Izolski kulturni center, je vprašanje, kje najti denar,” je izolski župan dejal v preteklem tednu. Dodal je, da še ne ve, kaj bo z denarjem, ki je za ta projekt predviden v državnem načrtu razvojnih programov 2021–2024.

Druge predstavitve, ki jo je v tem tednu pripravil na željo več občanov, se Bogatič ni udeležil, podžupanja Nataša Čerin pa je ob robu dogodka ponovila županovo stališče.

Udeleženci natečaja so morali pripraviti arhitekturno zasnovo zgradbe, v katero bi umestili eno dvorano z najmanj 420 sedeži, eno z najmanj 100 sedeži, vadbeno dvorano, tehnične prostore in gostinski lokal, pri tem pa ne bi presegli 7000 kvadratnih metrov površine.

Med morjem in mestnim drevoredom
Na natečaju je prvo nagrado prejel biro Ark arhitektura Krušec, Tomaž Krušič iz tega biroja pa je predstavil zmagovalni projekt. Po mnenju ocenjevalne komisije, ki ji je predsedovala Polona Filipič Gorenšek, je ta rešitev najbolj finančno vzdržna in predvideva najboljšo razporeditev dvoran med 12 prijavljenimi projekti.

Biro Ark arhitektura Krušec bi večjo dvorano uredil kot amfiteater, manjša bi bila večnamenska. Pročelje bi prekril z istrskim kamnom. Predvidel je tudi ureditev prostora ob stavbi, ki sicer vsaj za zdaj ni v lasti občine. Komisija je ob podelitvi nagrade zapisala, da bi ta prostor lahko deloval kot “dnevna soba mesta“. Krušič je dejal, da je lokacija “ena najboljših, ki bi si jih lahko zamislili“, saj ni v starem mestnem jedru, temveč v neposredni bližini, med morjem in mestnim drevoredom. Prepričan je, da je “idealna za veliko javno zgradbo z javnim zunanjim prostorom“.

Stanovalci bližnjih hiš in stanovanjskih blokov so na predstavitvi izrazili več pomislekov, krajani in predstavnica izolske srednje šole pa se denimo bojijo, da bi nova zgradba pretirano zasenčila njihova okna. Krušič jim je sicer zagotovil, da se to ne bo zgodilo, a mu ni uspelo prepričati vseh. Nekaj pripomb je bilo slišati tudi na račun tega, da projekt ne predvideva parkirnih mest.