Mestna občina Maribor vstopa v leto, ki bo zaznamovalo zaključek ene najzahtevnejših in najobsežnejših investicij v novejši zgodovini mesta.

Center Rotovž, ocenjen na skoraj 40 milijonov evrov, je v zadnjih mesecih preteklega leta pridobil ključen finančni zagon z odobritvijo 21 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Projekt je bil s tem prepoznan kot investicija nadnacionalnega pomena, kar je bistveno vplivalo na njegovo izvedbeno dinamiko.

Ob novembrskem obisku vladne delegacije je župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič poudaril simbolno in vsebinsko težo projekta: »To niso ministrstva, temveč ljudje, ki so projekt razumeli in mu pomagali. Rotovž bo hiša kulture in naš bodoči drugi dom za celotno regijo.« Z odobrenimi sredstvi se je, kot je izpostavil, občutno razbremenil tudi občinski proračun, ki bi sicer zahteval dodatno zadolževanje. Ob tem pa se postavlja ključno vprašanje – kdaj bo center dejansko odprl vrata?

Posegi v staro mestno jedro kot osrednji izvedbeni izziv

Pot do trenutne faze gradnje je bila zaznamovana s številnimi nepredvidenimi okoliščinami, ki so neposredna posledica zahtevnih posegov v staro mestno jedro. Izvajalci so se morali sproti prilagajati dejanskemu stanju stavbne substance, ki se je v celoti razkrila šele ob rušitvah in obsežnih izkopih.

Poseben inženirski izziv je predstavljala podgradnja zgodovinskih objektov. Zaradi zagotavljanja stabilnosti in varnosti sosednjih stavb so dela potekala v izjemno majhnih, natančno nadzorovanih segmentih, kar je pomembno vplivalo na časovno in organizacijsko zahtevnost gradnje.

V tem trenutku so dela na novogradnji in rekonstrukciji v zaključni fazi. V ospredju so obrtniška ter inštalacijska dela, letošnje leto pa bo namenjeno tudi dokončanju poglobitve nekdanje Rotovške kleti, kjer nastaja nov mariborski Art kino.

Več kot 8.000 m² za združene kulturne in izobraževalne programe

Center Rotovž bo na več kot 8.000 kvadratnih metrih združil vsebine, ki so bile doslej prostorsko razpršene. Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in Art kino bodo tvorili skupen kreativni, večgeneracijski in odprt javni prostor.

V kleti pod Rotovškim trgom nastaja osrednji multimedijski prostor v obliki amfiteatra, namenjen prireditvam, projekcijam in drugim javnim dogodkom. Obiskovalci se bodo lahko zadržali tudi v novi Art kavarni, umeščeni v prostor nekdanje restavracije Rotovž, medtem ko bodo v zahodnem traktu urejene manjše učilnice in ustvarjalnice, namenjene predvsem izobraževalnim programom za starejše.

Poleg vsebinske zasnove projekt pomembno posega tudi v urbano strukturo mesta. Center bo fizično povezal Glavni trg s Slomškovim trgom ter vzpostavil prostorski nastavek za prihodnjo povezavo Gosposke ulice z Lekarniško ulico. Na nivoju trga bo rekonstruirana arhitekturna zasnova Branka Kocmuta iz leta 1960, katere prepoznavna geometrija bo ponovno vzpostavila osrednji prostor mestnega druženja.

Tehnološko zahtevna oprema in poudarek na univerzalni dostopnosti

Projekt Center Rotovž zahteva tudi kompleksno tehnološko opremljenost. Za avdio-, video- in scensko opremo je bilo oddano naročilo v vrednosti skoraj 1,4 milijona evrov. Knjižnični del bo opremljen s sodobnim RFID-sistemom za avtomatizirano razvrščanje in izposojo gradiva, kar bo bistveno posodobilo delovne procese ter izboljšalo uporabniško izkušnjo.

Pri načrtovanju notranjih prostorov in pohištva je bila ena ključnih prioritet univerzalna dostopnost. Projekt vključuje taktilne oznake za slepe in slabovidne, v izbranih prostorih pa so predvidene tudi talne zanke za slaboslušne. Vsi dostopi in programske rešitve so zasnovani tako, da center ne bo imel arhitekturnih ali senzoričnih ovir za gibalno ovirane uporabnike. Na Mestni občini Maribor so ob tem poudarili, da je bila zahteva po univerzalni dostopnosti vključena že v vse faze projektiranja.

Zaključek del predviden v letu 2026

Montaža pohištvene opreme se je v manjšem obsegu že začela, predvsem pri elementih, ki so neposredno vezani na izvedbo končnih tlakov. Večji del opremljanja bo, po navedbah Mestne občine Maribor, sledil po potrditvi vzorcev in spremljajoče dokumentacije v prihodnjih mesecih.

Natančen datum uradne otvoritve bo znan po zaključku vseh montažnih del, pri čemer je zaključek projekta trenutno predviden v letu 2026.

Občino Bled čaka v prihodnjem letu rekonstrukcija osnovne šole z gradnjo večnamenske športne dvorane. Občina je bila uspešna s kandidaturo na razpisu šolskega ministrstva, za zaprtje finančne konstrukcije pa potrebuje še več sredstev.

Pred dnevi so ob igrišču Osnovne šole Josipa Plemlja Bled odprli najnovejšo pridobitev –kozolec, katerega postavitev je v okviru participativnega proračuna predlagal otroški parlament. Kozolec Lojze, za katerega je občina namenila 44.000 evrov, je večnamenski objekt, namenjen igri, učenju in druženju na prostem.

V prihodnjih letih čaka šolo mnogo večja investicija. To je rekonstrukcija šole z gradnjo večnamenske športne dvorane. Po idejni zasnovi bodo neto stroški naložbe znašali približno sedem milijonov evrov za športno dvorano, 15 za osnovno šolo in dva milijona evrov za parkirno hišo, ki bo s kapaciteto za približno 80 vozil umeščena pod šolo.

»Projekt predstavlja največjo investicijo v zgodovini občine, zato je še toliko  pomembneje, da počrpamo kar največ sredstev na javnih razpisih, ki nam bodo omogočili učinkovitejšo, hitrejšo in suverenejšo izvedbo tako obsežne investicije,« je poudaril blejski župan Anton Mežan. Vesel je sklepa ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bo projektu namenilo 3,34 milijona evrov.

Maksimalni znesek si bodo prizadevali dobiti tudi od Eko sklada, nekaj možnosti sofinanciranja pa se jim obeta  pri športni dvorani. »Poleg tega bomo investicijo tri do štiri leta financirali iz našega proračuna. Vzeti bomo morali tudi posojilo, ampak blejska občina ni med najbolj zadolženimi. Zadolžitev za gradnjo šole ne bi smela biti problem,« je prepričan Mežan.

Če ne bo zapletov, bi se prva dela lahko začela jeseni prihodnje leto, konec pa je predviden v letu 2029. Najprej bodo porušili staro telovadnico, na njenem mestu postavili novo šolo, ki se bo razširila proti obstoječemu košarkarskemu igrišču. Nato bodo porušili staro šolo in na njenem mestu postavili večnamensko športno dvorano. Ob tem bo šolski pouk potekal nemoteno, športna vzgoja pa na alternativnih lokacijah po občini.

Nekaj negodovanja občanov glede lokacije dvorane

Nekateri občani so prepričani, da je investicija prevelika in da bi lahko obnovili obstoječo šolo. Nasprotujejo tudi novi večnamenski dvorani. Menijo, da bi morala stati na območju, kjer povečan promet in hrup ne bi bila moteča za domačine, denimo ob severni obvoznici v bližini športnega parka.

Župan odgovarja, da tisti, ki menijo, da je mogoče šolo obnoviti, ne poznajo dejanske situacije. »Ostali bi pri istem številu prostorov, ki jih je absolutno premalo. Hkrati bi morali vso šolo razbiti, ostala bi le betonska konstrukcija, pri čemer bi morali zaradi novih standardov potresne varnosti tudi betonske stebre spodkopati in jim narediti protipotresne temelje. Zaradi prenizkih stropov ne bi mogli urediti ustreznega prezračevanja. V dveh letih prenove tudi ne bi mogli nikamor preseliti otrok in zagotoviti šolskega procesa,« je povedal Mežan.

Obstoječa šola je bila zasnovana leta 1970. Objekt je energetsko potraten, streha zamaka, s fasade odpada omet, zaradi česar je pešpot ob južni strani šole zaprta. Vodstvo šole že več let opozarja, da je šola premajhna za obstoječe potrebe, saj pouk poteka tudi v pomožnih prostorih.

Čeprav je bilo odprtje obnovljene Prešernove rojstne hiše v Vrbi sprva načrtovano za konec letošnjega leta, bo sodobno prenovljeni muzejski kompleks obiskovalce sprejel februarja prihodnje leto. Obsežna prenova, ki se je začela lansko poletje, predstavlja najcelovitejšo posodobitev domačije doslej.

Župan Občine Žirovnica Leopold Pogačar je poudaril, da kljub zamiku odprtja kompleks prinaša izjemno priložnost za občino in širši slovenski kulturni prostor. »Od nas je odvisno, da to priložnost izkoristimo za razvoj kulturnega turizma. Naš cilj je, da Vrbo uveljavimo kot epicenter slovenske kulture, pri čemer brez aktivne vloge države kot lastnice objekta ne bo šlo,« je dejal.

Domačijo so zaradi prenove zaprli avgusta lani. Projekt zajema konservatorske posege na Prešernovi rojstni hiši ter rekonstrukcijo Ribčevega gospodarskega poslopja, ki ga je država odkupila leta 2019, a doslej ni bilo vključeno v javni program.

Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da so gradbena in obrtniška dela na obeh objektih zaključena ter da je v postopku pridobivanje uporabnega dovoljenja. Trenutno potekata postavitev stalne razstave ter montaža notranje in scenske opreme. Predviden ponovni odprtji termin je februar 2026, vrednost celotne prenove pa znaša približno 2,9 milijona evrov.

Gospodarsko poslopje v obnovo prihodnje leto

Direktor Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica Matjaž Koman poudarja, da se dolgoletne želje lokalne skupnosti uresničujejo. »Urejanje razmerij okoli Prešernove hiše in razvoj dodatnih vsebin sta bila naša dolgoletna cilja. Nova vsebina gospodarskega poslopja ter prihodnja obnova objekta Vrba 1 bosta ključnega pomena za celotno dediščino Vrbe,« je dejal.

V gospodarskem poslopju bodo uredili prostor za dogodke, novo muzejsko postavitev in muzejsko trgovino. Urejeno bo tudi zunanji prizorišče, rekonstruirani objekt Vrba 1 pa bo namenjen gostinski ponudbi, galeriji in umetniškim rezidencam. Zavod je sodeloval pri oblikovanju vsebin za oba objekta, o upravljanju pa že potekajo pogovori z ministrstvom.

Koman opozarja, da bo zapolnitev novih prostorov pomembna razvojna priložnost, a tudi velik izziv za upravljavca in lokalno skupnost. Žirovniška občina si želi, da bi upravljanje območja tudi v prihodnje ostalo v pristojnosti njihovega zavoda, kar na ministrstvu trenutno še usklajujejo.

Zavod ima z ministrstvom sklenjeno pogodbo o upravljanju Prešernove in Finžgarjeve rojstne hiše do konca leta 2027. Ker je Prešernova hiša zaprta že od avgusta lani – precej dlje od prvotno napovedanih treh mesecev – zavod upravljanja ne more izvajati v celoti. V hiši je bilo treba temeljito obnoviti inštalacije ter izvesti restavratorske posege na ometih, portalih, stopniščih, tlakih, oknih, vratih, stropovih in notranji opremi.

Načrti za razbremenitev prometnega središča Vrbe

Zaradi dolgotrajnega zaprtja beležijo občuten izpad prihodkov. Prešernovo rojstno hišo je v najboljših letih obiskalo skoraj 20.000 obiskovalcev, kar znatno presega obiskanost drugih hiš pod upravljanjem zavoda, ki letno privabijo med 5.000 in 7.000 obiskovalcev. V času zaprtja obiskovalce in dogodke preusmerjajo v Čopovo in Finžgarjevo rojstno hišo. Tudi letošnje Prešernovo praznovanje decembra so pripravili na več lokacijah.

V občini si prizadevajo, da bi središče Vrbe čim prej razbremenili motornega prometa. Prvi del obvoznice so že zaključili, za manjkajoči odsek pa so pridobili gradbeno dovoljenje, pri čemer se je postopek zapletel zaradi zemljiškega spora. Na pravnomočnost dovoljenja, ki je ključna za nadaljevanje gradnje, še čakajo.