Connect with us

Arhitektura

Bled se bo prihodnje leto ponašal z muzejem sodobne umetnosti, ki je delo znamenitega Chipperfielda

Objavljeno

dne

Pod Blejskim gradom raste muzej sodobne umetnosti Lah Contemporary, ki bo poseben že zaradi arhitekturne zasnove: ta je delo slovitega arhitekta Davida Chipperfielda. V muzeju, ki se odpira prihodnje leto, bodo na ogled dela iz zbirke Igorja in Mojce Lah.

Zakonca Lah sta se za muzej, katerega gradnja bo stala okoli 25 milijonov evrov, odločila, ker sta iskala dom za svojo zbirko, ki trenutno obsega že okoli 800 del. Med njimi so dela svetovno znanih umetnikov, obiskovalce pa bo privabljala že sama stavba, ki jo je zasnoval letošnji Pritzkerjev nagrajenec, svetovno priznani arhitekt David Chipperfield.

To bo prva Chipperfieldova stavba ne le v Sloveniji, temveč v tem delu Evrope. Zakonca Lah sta arhitektu dala dva napotka: stavba se mora lepo vključiti v prostor in ne zasenčiti Blejskega gradu, nekatere sobe pa je treba oblikovati po zahtevah prav določenih umetnin. Tako je arhitekt prvič snoval objekt okrog zbirke, in ne obratno.

Po ureditvi kompleksa naj bi se močno dvignilo število obiskovalcev na Bledu, ki sicer že leta strmo narašča. Foto: David Chipperfield Architects London

Odpirajo jeseni 2024
Gradbena dela se počasi bližajo koncu. “Vse kaže, da bo gradnja končana do konca tega leta oziroma na začetku prihodnjega,” je povedal Igor Lah in pojasnil, da po pridobitvi uporabnega dovoljenja potrebujejo še pol leta, da v muzej postavijo vsa umetniška dela, saj so nekatera zelo kompleksna. Odprtje muzeja tako načrtujejo jeseni prihodnje leto.

“Ko smo začeli projektirati muzej, je bila prva dilema, ali naj skulptura Anselma Kieferja Sonnenschiff stoji notri ali zunaj,” je načrtovanje zahtevnega objekta opisal Lah. Kot je pojasnil, je kljub drugačnim predlogom vztrajal, da mora stati notri, kjer lahko deluje kot umetnina in kjer jo je mogoče zaščititi.

En prostor je tako povsem prilagojen omenjeni skulpturi, ki so jo že postavili v muzej, okoli nje pa še potekajo gradbena dela. Ko je bil muzej že projektiran, pa sta zakonca kupila še eno instalacijo, in sicer pred nedavnim umrlega ruskega umetnika Ilje Kabakova. Da bi lahko umestili instalacijo v muzej, so se lotili spremembe projekta, čeprav je to pomenilo polletni zamik pri gradnji.

Ogromna stavba “diskretne narave”
Vsak detajl objekta je premišljen tako z uporabnega kot z estetskega vidika, je izpostavil vodja projekta Goran Juvan, ki je ta teden na prvi ogled po gradbišču muzeja popeljal povabljene predstavnike lokalne skupnosti ter zavodov za turizem in za kulturo Bled. Kot je izpostavil Juvan, gre za zelo zahteven projekt, tako z vizualnega kot s tehničnega vidika. Posebnost objekta je že njegova zasnova, saj je na zunaj zelo diskreten, čeprav gre za velik volumen. Bruto površin je 7000, neto površin pa 5000 kvadratnih metrov, od tega razstavnih površin približno 3500 kvadratnih metrov.

Že na zunaj je opazna značilnost Chipperfieldove arhitekture, in sicer da je vse zgrajeno iz vidnega betona. “Tako imamo pročelje iz betona, medtem ko je toplotna izolacija na notranjosti objekta,” je dejal Juvan. Posebni pa so tudi sami prostori. “Morajo biti vizualno zelo všečni, detajlno dodelani in funkcionalni,” je pojasnil.

Prostor našli tudi za koncertno dvorano in izobraževalni center
V objektu bo tudi dvorana, ki bo omogočala izvedbo komornih koncertov za do 100 poslušalcev. “To je prva dvorana po Cankarjevem domu, ki je bila specifično dizajnirana, da bo zagotavljala optimalno akustiko,” je poudaril Juvan.

V muzeju ne bo potekala samo klasična muzejska dejavnost, želijo namreč, da postane tudi izobraževalni center, da se poveže s študijskimi programi in da se v njem izvajajo tudi različni umetniški tečaji in delavnice. Postavitve se bodo predvidoma menjale dvakrat letno, naenkrat pa bo na ogled okoli 150 del po izboru kustosov.

Foto: David Chipperfield Architects London

Občina išče sredstva za ureditev okolice
Lah si želi, da bi jim do odprtja uspelo urediti tudi cesto in trg pred muzejem ter tako poskrbeti za celotno okolico, kar pa je odvisno tudi od blejske občine, saj je potreben ustrezen prostorski načrt, ki je zdaj v sprejemanju.

Kot je povedal blejski župan Anton Mežan, trenutno potekajo pogovori, kako urediti cesto in okolico. “V občinskem proračunu to žal ni bilo predvideno, ampak verjamem, da bomo zadevo pravočasno zaključili in da bo ob odprtju tudi okolica urejena. Vse mora biti na visoki ravni, kot bo vsebina muzeja,” je dejal.

Časovnica gradnje arheološkega muzeja še v zraku
Ni pa Mežan mogel obljubiti, da bo do tedaj urejen tudi arheološki muzej, ki je prav tako načrtovan na tem območju. “Težko rečem, kdaj bo to zgrajeno, saj je zadeva dokaj kompleksna in ni odvisna samo od nas. Vsekakor je moja želja, da se čim več postori do odprtja in da se vse uredi naenkrat,” je dejal in zagotovil, da se bo občina potrudila po svojih najboljših močeh. “Želimo biti vedno vsakemu, ki ima dober namen za Bled, partner, in ne cokla v razvoju,” je poudaril.

Foto: David Chipperfield Architects London

Na Bledu bodo veseli “kulturnih turistov”
Župan je po lastnih besedah vesel, da sta zakonca Lah za lokacijo muzeja izbrala Bled, saj bo muzej nekaj, na kar bodo v kraju lahko ponosni. Pozitivno bo vplival tudi na turizem. Kot je prepričan župan, bo muzej pripomogel k temu, da se bo struktura gostov začela spreminjati, tako da bodo gostje bolj spoštljivi do Bleda. “Verjamem, da imajo tisti, ki bodo prišli namensko zaradi muzeja sodobne umetnosti, prefinjen okus in vedo, kaj je lepo in dragoceno,” je povedal.

Lah pa je pojasnil, da sta z ženo Bled za lokacijo muzeja izbrala po preprosti enačbi – zaradi lepote Bleda in zaradi njune povezanosti s krajem. “Bled je bil povsem naravna in po mojem mnenju tudi pravilna izbira,” je sklenil Lah, ki je tudi sam prepričan, da bo muzej prispeval k še boljšemu pozicioniranju Bleda v mednarodnem merilu.

Arhitektura

Prenova železniške postaje Ljubljana: SAZU podpira Marka Mušiča

Objavljeno

dne

Ob napovedi odstranitve notranje ureditve Železniške postaje v Ljubljani je razred za umetnosti SAZU izrazil nasprotovanje kakršnim koli posegom v notranjo ureditev postaje. Pozivajo, naj pritličje kolodvora ostane javen, potnikom namenjen prostor.

Kot so pri razredu za umetnost Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) zapisali v izjavi za javnost, odločno nasprotujejo posegom “v vrhunsko in nedotakljivo notranjo ureditev, ki bi morala biti že zdavnaj tudi uradno primerno zaščitena”.

»Stara železniška postaja iz leta 1848 je osrednja ljubljanska znamenitost evropskega pomena,« je razred za umetnosti SAZU zapisal, da odločno nasprotuje kakršnim koli posegom v vrhunsko in nedotakljivo notranjo ureditev, ki bi morala biti že zdavnaj tudi uradno primerno zaščitena. 

Razred za umetnosti SAZU je v izjavi za javnost spomnil, da je skozi več kot 70 let zanemarjeno, groteskno predelano in prizidano, opuščeno in odpisano stavbo med letoma 1986 in 1996 ter po zmagi na arhitekturnem natečaju vzorno prenovil in rekonstruiral akad. Marko Mušič. S tem je kolodvor zopet prezentiral v polnem blišču bidermajerske, na Dunaju zrisane arhitekture. V Mušičevi notranji ureditvi potnikom namenjenih prostorov pritličja pa je podedovane vrednote obogatil in povzdignil z lastno vrhunsko ustvarjalnostjo. V odpisani stavbi preteklosti je ustvaril najlepše javne prostore sodobne Ljubljane. Zato razred za umetnosti SAZU odločno nasprotuje kakršnim koli posegom v vrhunsko in nedotakljivo notranjo ureditev, ki bi morala biti že zdavnaj tudi uradno primerno zaščitena. »Obenem pa odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta in zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem Ljubljane namenjen prostor. Torej takšen, kot ga je akad. Marko Mušič vrhunsko izoblikoval,« so še opozorili in dodali, da je Mušič prostor oblikoval kot zgodovinski in kulturni spomenik, ki je, skupaj s postajno stavbo, tudi v najširših evropskih razsežnostih edinstven, dragocen in žlahten ponos Ljubljane. Pod izjavo se je v imenu članov V. razreda za umetnosti SAZU podpisal akademik prof. dr. Jožef Muhovič.

Nihče ne vpraša občanov, čeprav gre za simbol mesta

Milan Zdravko Kovač je slovenski arhitekt, ki je zaslovel na področju arheološkega konservatorstva. Že pred časom je opozoril, da ljubljanska oblast troši nesorazmerno veliko denarja za slabše rešitve. Je tudi velik nasprotnik gradnje garaže pod ljubljansko tržnico. Februarja letos je v Dnevniku pisal o tem, da je Atelje Marko Mušič 19. februarja 2025 prejel obvestilo Dejana Jurkoviča, vodje sektorja za investicije, o odstranitvi notranje ureditve postajnega poslopja Železniške postaje Ljubljana – do česar naj bi prišlo v začetku junija. Atelje Marko Mušič je na podlagi originalnih načrtov z Dunaja notranjost poslopja železniške postaje obnovil med letoma 1987 in 1996. Med drugim je bil rekonstruiran tudi stolpič z uro, ki se je porušil ob potresu leta 1895. V dopisu je bil arhitekt Mušič obveščen, da ima na podlagi zakonodaje pravico pred pričetkom del fotografirati obstoječe stanje. Arhitekt Kovač je ob tem vprašal, kdo odloča o uničenju kulturne dediščine našega mesta. »Nihče ne vpraša nas, občanov, čeprav gre za simbol mesta, ki se uničuje z evropskim denarjem, tega pa bo treba vrniti,« je ocenil, da uničevanje poteka stihijsko, samovoljno ali s tihim privoljenjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Ljubljana. Državnega prostorskega načrta (DPN), ki bi moral biti osnova za kakršno koli projektiranje, pa po Kovačevih besedah še vedno ni.

Mušič: Zlovešča napoved ukradenega kolodvora se ne sme uresničiti

Tudi arhitekt in Prešernov nagrajenec Mušič tej nameri seveda ostro nasprotuje in trdi, da mora pritličje kolodvora ostati takšno, kot je – marca je javno pismo naslovil na Ministrstvo za infrastrukturo. »Nikoli nisem pomislil, da je to v moji ljubljeni, kultivirani in omikani Ljubljani sploh mogoče. Najprej zato, ker sem bil in sem še vedno prepričan, da mora pritličje našega kolodvora za vedno ostati v osnovni funkciji, za katero je bila postaja takrat, leta 1848, zgrajena. Da mora torej za vedno ostati reprezentativni javni mestni, potnikom namenjeni prostor,« je Dnevnik navedel Mušičeve besede. Potniške postaje so po njegovem mnenju sodobna vrata v mesto. »Zato so za vse, ki v mesto prihajajo, prvi stik z nami, z našo kulturo in omikanostjo,« je še zatrdil. Mušičev atelje je zmagal na jugoslovanskem dvostopenjskem anonimnem urbanistično-arhitekturnem natečaju, za svoj arhitekturni dosežek pa je prejel strokovna priznanja. Notranjo ureditev kolodvora so predstavljali na razstavah in jo objavili tudi v knjigah. »Ostajam trdno prepričan, da se zlovešča napoved ukradenega kolodvora ne sme uresničiti,« je poudaril in nadaljeval: »Ne zaradi prizadetega arhitekta, temveč zaradi nepopravljivo prizadete Ljubljane ter njenih meščank in meščanov. Zato je moj glas protesta nepomemben ob glasu Ljubljančank in Ljubljančanov, ki o brisanju legendarne, nenadomestljive vrednote svojega mesta očitno sploh niso obveščeni.« Komentiral je, da je ob tem zanimivo, pa tudi srhljivo, kako zlahka sektor za investicije v železnice ministrstva za infrastrukturo uniči in izbriše vsekakor zares drago notranjo ureditev, ki so jo plačale Slovenske železnice. »Ne igra steklenih biserov, temveč igra z našim, davkoplačevalskim denarjem, s katero bodo lastniku hotela prihranili stroške preurejanja kolodvora za njegove potrebe,« je opozoril.

Arhitekt Mušič je sicer še pred novinarskim ogledom gradbišča javno s pismom nasprotoval odstranitvi notranje ureditve, ki je bila zasnovana po načrtih njegovega ateljeja in zanjo prejel tudi nagrado. Ministrica Alenka Bratušek je zatem sporočila, da so ga obvestili, če bi želel vzeti karkoli iz svoje ureditve pritličja ljubljanske železniške postaje, preden jo porušijo.

Postajno poslopje železnice je varovano kot stavbna dediščina, kar pa ne velja za prizidka

Po poročanju Dnevnika so jim z ministrstva za infrastrukturo odgovorili, da bodo Mušičevo notranjost zaenkrat ohranili takšno kot je – vse dokler ne bodo končali z izgradnjo novega nadhoda, predvidoma v drugi polovici leta 2026. Od Zavoda za varstvo kulturne dediščine so sicer dobili soglasje, da lahko objekt ljubljanske železniške postaje ohranijo samo v osnovnem gabaritu iz leta 1849. Kar pomeni, da lahko porušijo severovzhodni in severozahodni prizidek in tudi morebitne Mušičeve avtorske elemente v omenjenih dveh delih. Skladno z veljavnim zazidalnim načrtom je v objektu železniške postaje dopustno urediti poslovno upravne ter trgovsko gostinske dejavnosti, omogočena je bila tudi hotelska dejavnost. Ministrica Alenka Bratušek pa je dejala, da se bodo o prihodnosti Mušičeve dediščine pogovarjali v prihodnosti, ko bo jasno, kaj naj bi se v tej stavbi dolgoročno sploh dogajalo. Po njenih besedah je ključnega pomena, da projektanti sodelujejo z ministrstvom za kulturo oziroma z zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKD).

Izjava za javnost: Odstranitev notranje ureditve postajnega poslopja Železniške postaje Ljubljana


“Stara železniška postaja iz leta 1848 je osrednja ljubljanska znamenitost evropskega pomena. Skozi več kot 70 let zanemarjeno, groteskno predelano in prizidano, opuščeno in odpisano stavbo je med letoma 1986 in 1996 ter po zmagi na arhitekturnem natečaju vzorno prenovil in rekonstruiral akad. Marko Mušič. S tem je kolodvor zopet prezentiral v polnem blišču bidermajerske, na Dunaju zrisane arhitekture. V Mušičevi notranji ureditvi potnikom namenjenih prostorov pritličja pa je podedovane vrednote obogatil in povzdignil z lastno vrhunsko ustvarjalnostjo. V odpisani stavbi preteklosti je ustvaril najlepše javne prostore sodobne Ljubljane.

Zato razred za umetnosti SAZU odločno nasprotuje kakršnim koli posegom v vrhunsko in nedotakljivo notranjo ureditev, ki bi morala biti že zdavnaj tudi uradno primerno zaščitena. Obenem pa odločno nasprotujemo napovedani privatizaciji ter hotelizaciji objekta in zahtevamo, da od vsega začetka uveljavljeno pritličje kolodvora za vedno ostane javen mestni, potnikom in obiskovalcem Ljubljane namenjen prostor. Torej takšen, kot ga je akad. Marko Mušič vrhunsko izoblikoval. Kot zgodovinski in kulturni spomenik, ki je, skupaj s postajno stavbo, tudi v najširših evropskih razsežnostih edinstven, dragocen in žlahten ponos Ljubljane.”

V imenu članov V. razreda za umetnosti SAZUakademik prof. dr. Jožef Muhovič, tajnik razreda

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Arhitekt Mušič kritično o prenovi železniške postaje v Ljubljani: “Zlovešča napoved ukradenega kolodvora se ne sme uresničiti”

Objavljeno

dne

V kratkem nameravajo odstraniti del ljubljanske železniške postaje, ki ga je v preteklosti zasnoval arhitekturni atelje akademika in arhitekta Marka Mušiča. Ta tej nameri ostro nasprotuje in trdi, da mora pritličje kolodvora ostati takšno, kot je.

Ministrstvo za infrastrukturo, natančneje sektor za investicije v železnice, je arhitekta in akademika Marka Mušiča februarja obvestilo, da bodo odstranili notranjo ureditev pritličja ljubljanske železniške postaje, ki jo je med letoma 1987 in 1996 obnovil Mušičev arhitekturni atelje. To naj bi se zgodilo v začetku junija v okviru nadgradnje železniške infrastrukture na območju ljubljanske železniške postaje. Dela bodo zajemala rušitev severozahodnega in severovzhodnega prizidka ter odstranitev notranje ureditve.

Notranjost glavne dvorane železniške postaje je delo arhitekta Marka Mušiča in naj bi jo junija letos porušili. Foto: Atelje Marko Mušič

Marka Mušiča je novica, da so ljubljanskemu kolodvoru, kot ga poznamo, šteti dnevi, presenetila. »Nikoli nisem pomislil, da je to v moji ljubljeni, kultivirani in omikani Ljubljani sploh mogoče. Najprej zato, ker sem bil in sem še vedno prepričan, da mora pritličje našega kolodvora za vedno ostati v osnovni funkciji, za katero je bila postaja takrat, leta 1848, zgrajena. Da mora torej za vedno ostati reprezentativni javni mestni, potnikom namenjeni prostor.« Kot glavni arhitekt in avtor prenove stavbe ter notranje ureditve javnih, potnikom namenjenih prostorov pritličja se z namero odstranitve ne strinja. »Medtem ko so bila v preteklosti vrata v mesto v mestnem obzidju in daleč od njegovega jedra, so dandanes potniške postaje v njegovem središču sodobna vrata v mesto. Zato so za vse, ki v mesto prihajajo, prvi stik z nami, z našo kulturo in omikanostjo,« meni Mušič.

Mušičev atelje za arhitekturni dosežek prejel strokovna priznanja

Mušičev atelje se je ureditve ljubljanske potniške postaje lotil po tem, ko je zmagal na jugoslovanskem dvostopenjskem anonimnem urbanistično-arhitekturnem natečaju. O kvaliteti njihove prenove in notranje ureditve so pisali ugledni presojevalci arhitekture, nadaljuje gospod Mušič: »Peter Krečič je v pritličju zahodnega krila urejeno mestno sprejemnico, ki so jo ob otvoritvi ponosno poimenovali tudi postajna vrata Evrope, označil kot remek izjemnih kvalitet. Ivan Sedej pa je med drugim zapisal, da je naša notranja ureditev vzorčni in vzorni primer občutljive prenove ter nauk za prihodnost preteklosti.«

Mušičev atelje je za svoj arhitekturni dosežek prejel strokovna priznanja. Notranjo ureditev kolodvora so predstavljali na razstavah in jo objavili v knjigah. Za danes 84-letnega Mušiča, njegove kolegice in kolege, ki so pri uresničenju te arhitekturne vizije sodelovali, je načrtovana odstranitev boleča izguba. »Zato ostajam trdno prepričan, da se zlovešča napoved ukradenega kolodvora ne sme uresničiti. Ne zaradi prizadetega arhitekta, temveč zaradi nepopravljivo prizadete Ljubljane ter njenih meščank in meščanov. Zato je moj glas protesta nepomemben ob glasu Ljubljančank in Ljubljančanov, ki o brisanju legendarne, nenadomestljive vrednote svojega mesta očitno sploh niso obveščeni.«

Sogovornik se je obregnil še ob izvajalce, ki načrtujejo novo podobo ljubljanskega železniškega prometa, med drugim naj bi na območju železnice nastal hotel. »Ob tem je zanimivo pa tudi srhljivo, kako zlahka sektor za investicije v železnice ministrstva za infrastrukturo uniči in izbriše vsekakor zares drago notranjo ureditev, ki so jo plačale Slovenske železnice. Ne igra steklenih biserov, temveč igra z našim, davkoplačevalskim denarjem, s katero bodo lastniku hotela prihranili stroške preurejanja kolodvora za njegove potrebe.«

Marko Mušič je sin arhitekta Marjana Mušiča in učenec velikega Edvarda Ravnikarja.












Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Prefinjen paviljon, v katerem deluje mobilna pošta, sredi Trga sv. Petra v Vatikanu

Objavljeno

dne

Stekleni paviljon, ki poleg poštne službe vključuje tudi filatelistično ponudbo, subtilno vstopa v prostor Trga sv. Petra v Rimu, kjer vzpostavlja dialog z monumentalno Berninijevo kolonado.

Mobilno pošto Vatikana sta za jubilejno leto 2025 zasnovala arhitekturni studio AMDL Circle in Michele De Lucchi kot mnogokotno arhitekturno strukturo, ki se v eni najbolj prepoznavnih javnih površin na svetu – na Trgu sv. Petra – umešča z izrazitim občutkom za prostor in simboliko.

Postavljena v neposredni bližini Berninijeve kolonade iz 17. stoletja, je lahka in začasna struktura oblikovana z lastno estetsko in tehnično identiteto, hkrati pa z globokim spoštovanjem do arhitekturno in zgodovinsko izjemno pomembnega konteksta, ki predstavlja enega ključnih simbolov krščanstva.

Projekt uteleša raziskovanje začasne arhitekture, ki v duhu AMDL Circle išče ravnotežje med sodobnimi potrebami hitro spreminjajoče se družbe in občutljivim vklapljanjem v obstoječe prostorske okoliščine. Objekt je bil javnosti predstavljen decembra – le nekaj dni pred tem, ko je papež Frančišek odprl sveta vrata bazilike. Mobilno pošto je naročila družba Poste Italiane, ki jo je nato podarila Poste Vaticane.

Dialog med sodobnimi materiali in zgodovinskim prostorom

Paviljon se nahaja v delu kolonade pod Charlemagneovim krilom in se z zgodovinsko kamnito arhitekturo povezuje preko skrbno izbranih materialov, kot so les, bron in steklo. Konstrukcija je zasnovana kot montažni sistem, ki omogoča hitro sestavo in razstavo – celoten objekt je mogoče postaviti ali razstaviti v 48 urah. Vsebuje tako filatelistično razstavo kot poštno poslovalnico ter tako združuje funkcijo razstavnega prostora in javne storitve.

Zgradba ne vključuje nobenih arhitekturnih ovir, popolnoma je dostopna vsem uporabnikom. Osnovni tloris ima šestnajst stranic, konstrukcijski elementi so izdelani iz lesa z zaključki iz kovine, zunanji ovoj pa je popolnoma zastekljen, kar omogoča stalno vizualno povezanost med notranjostjo paviljona in trgom. Vrh paviljona zaključuje lebdeča strešna plošča iz kovine v bronastem odtenku, ki nudi zavetje okoli celotnega oboda. Vhod je oblikovan iz enakega materiala.

Modularna notranjost – med funkcionalnostjo in doživetjem

Notranjost paviljona združuje razstavni prostor za filatelistične zbirke in poštne storitve. Razporeditev je zasnovana z uporabo premičnih sten iz navpičnih lesenih letvic, ki omogočajo prilagodljivo členitev prostora brez popolne ločitve posameznih območij.

Vitrina za filatelistične eksponate poteka v krožnem gibanju in vodi do treh pultov – dveh za prodajo filatelističnih izdelkov ter enega za klasične poštne storitve. Sledijo namensko oblikovane mize za svetovanje in osrednji prostor za udobno čakanje.

Naravna svetloba se prek prosojnega ovoja bogato razliva po prostoru, medtem ko enakomerna umetna osvetlitev zagotavlja optimalno osvetljenost skozi ves dan. Notranja oprema iz lesa, zasnovana po meri, v prostoru ustvarja topel, nevtralen ambient in hkrati odraža identiteto znamke Poste Italiane, za katero je interier posebej oblikoval AMDL Circle.

Paviljon s svojo transparentno zasnovo ponuja izjemne poglede na trg, baziliko in kolonado, ter s tem deluje tudi kot razgledna točka – prostor, kjer obiskovalec ob opravkih doživi tudi arhitekturno in duhovno veličino kraja.

Lokacija: Rim (Italija)
Leto izvedbe: 2024
Avtorji: AMDL Circle in Michele De Lucchi
Projektna ekipa: Angelo Micheli, Giacomo Nava (vodilni arhitekt), Alessandro Bonfiglio, Alberto Nason, Emanuele Maria Novembre, Marta Provenzano
Foto: Alberto Novelli

Nadaljuj z branjem
OKOLJE17 ur nazaj

Svetovni dan Zemlje: Naša moč, naš planet

Letošnji Svetovni dan Zemlje, ki poteka pod geslom “Naša moč, naš planet“, poudarja ključno vlogo obnovljive energije in poziva k proizvodnji...

OKOLJE3 dnevi nazaj

Akcija čiščenja Ljubljanice: letos iz vode potegnili več kot pol tone odpadkov

V akciji tradicionalnega čiščenja reke Ljubljanice so potapljači iz vode potegnili za 580 kilogramov odpadkov, med katerimi so bili tudi...

DEDIŠČINA5 dni nazaj

Projekt Šola prenove: priznanja za kakovostno prenovo stavbne dediščine

Prenove starih hiš v sklopu projekta Šola prenove dokazujejo visoko kulturo posameznikov in njihovo razumevanje, da bivalna dediščina ne gradi...

GRADNJA6 dni nazaj

Kitajci podirajo mejnike gradnje: kmalu bo zgrajen najvišji most na svetu

Nov gradbeni mejnik Kitajcev, ki bodo junija na jugozahodu države odprli najvišji most na svetu. Na najvišji točki bo visel...

PRENOVE/OBNOVE6 dni nazaj

Inšpekcijski nadzor ni našel nepravilnosti pri obnovi gradu Turjak

Potem ko je profesor na mariborski fakulteti za gradbeništvo Igor Sapač izrazil dvom o strokovnosti izvedbe prenove gradu Turjak, so...

Dizajn1 teden nazaj

MODUL EDGE prejemnik nagrade Red Dot Design Award 2025

TEM, vodilni slovenski proizvajalec stikal in vtičnic v regiji, je za svojo novo linijo MODUL EDGE prejel eno najprestižnejših mednarodnih priznanj...

ZNANOST IN TEHNOLOGIJA1 teden nazaj

Negativen vpliv umetne inteligence na okolje

Poraba električne energije v podatkovnih centrih se bo do leta 2030 več kot podvojila, k čemur bodo prispevala orodja umetne...

ZELENA ENERGIJA2 tedna nazaj

Tudi v Halozah niso naklonjeni vetrnim elektrarnam

Prebivalci Haloz, ki nasprotujejo postavitvi petih vetrnih elektrarn, so se združili v civilno iniciativo. Zdaj so se jim pridružili še...

DOGODKI2 tedna nazaj

Mednarodni industrijski sejem 2025 (MIS): poudarek na napredku gospodarstva in vzdrževanju

Mednarodni industrijski sejem (MIS) in Sejma komunalne opreme, ravnanja z odpadki in vodnih tehnologij (KOMOT) se je osredotočil na ključne...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

GENERALI ZAVAROVALNICA VABI MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA K NATEČAJU SME EnterPRIZE

Nagrajene bodo najboljše trajnostne prakse – med nagrajenimi je lahko tudi vaša! Ste v podjetju razvili nov trajnostni model? Izvajate...

POPULARNO

Politika zasebnosti

Ta spletna stran uporablja piškotke, zato da vam lahko zagotovimo najboljšo uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na našo spletno stran in nam pomagate razumeti, katere dele spletnega mesta najdete najbolj zanimive in uporabne.

Več o piškotkih in nastavitve piškotkov lahko prilagajate na zavihkih na levi strani.

Preberite več.