Connect with us

Arhitektura

Bled se bo prihodnje leto ponašal z muzejem sodobne umetnosti, ki je delo znamenitega Chipperfielda

Objavljeno

dne

Pod Blejskim gradom raste muzej sodobne umetnosti Lah Contemporary, ki bo poseben že zaradi arhitekturne zasnove: ta je delo slovitega arhitekta Davida Chipperfielda. V muzeju, ki se odpira prihodnje leto, bodo na ogled dela iz zbirke Igorja in Mojce Lah.

Zakonca Lah sta se za muzej, katerega gradnja bo stala okoli 25 milijonov evrov, odločila, ker sta iskala dom za svojo zbirko, ki trenutno obsega že okoli 800 del. Med njimi so dela svetovno znanih umetnikov, obiskovalce pa bo privabljala že sama stavba, ki jo je zasnoval letošnji Pritzkerjev nagrajenec, svetovno priznani arhitekt David Chipperfield.

To bo prva Chipperfieldova stavba ne le v Sloveniji, temveč v tem delu Evrope. Zakonca Lah sta arhitektu dala dva napotka: stavba se mora lepo vključiti v prostor in ne zasenčiti Blejskega gradu, nekatere sobe pa je treba oblikovati po zahtevah prav določenih umetnin. Tako je arhitekt prvič snoval objekt okrog zbirke, in ne obratno.

Po ureditvi kompleksa naj bi se močno dvignilo število obiskovalcev na Bledu, ki sicer že leta strmo narašča. Foto: David Chipperfield Architects London

Odpirajo jeseni 2024
Gradbena dela se počasi bližajo koncu. “Vse kaže, da bo gradnja končana do konca tega leta oziroma na začetku prihodnjega,” je povedal Igor Lah in pojasnil, da po pridobitvi uporabnega dovoljenja potrebujejo še pol leta, da v muzej postavijo vsa umetniška dela, saj so nekatera zelo kompleksna. Odprtje muzeja tako načrtujejo jeseni prihodnje leto.

“Ko smo začeli projektirati muzej, je bila prva dilema, ali naj skulptura Anselma Kieferja Sonnenschiff stoji notri ali zunaj,” je načrtovanje zahtevnega objekta opisal Lah. Kot je pojasnil, je kljub drugačnim predlogom vztrajal, da mora stati notri, kjer lahko deluje kot umetnina in kjer jo je mogoče zaščititi.

En prostor je tako povsem prilagojen omenjeni skulpturi, ki so jo že postavili v muzej, okoli nje pa še potekajo gradbena dela. Ko je bil muzej že projektiran, pa sta zakonca kupila še eno instalacijo, in sicer pred nedavnim umrlega ruskega umetnika Ilje Kabakova. Da bi lahko umestili instalacijo v muzej, so se lotili spremembe projekta, čeprav je to pomenilo polletni zamik pri gradnji.

Ogromna stavba “diskretne narave”
Vsak detajl objekta je premišljen tako z uporabnega kot z estetskega vidika, je izpostavil vodja projekta Goran Juvan, ki je ta teden na prvi ogled po gradbišču muzeja popeljal povabljene predstavnike lokalne skupnosti ter zavodov za turizem in za kulturo Bled. Kot je izpostavil Juvan, gre za zelo zahteven projekt, tako z vizualnega kot s tehničnega vidika. Posebnost objekta je že njegova zasnova, saj je na zunaj zelo diskreten, čeprav gre za velik volumen. Bruto površin je 7000, neto površin pa 5000 kvadratnih metrov, od tega razstavnih površin približno 3500 kvadratnih metrov.

Že na zunaj je opazna značilnost Chipperfieldove arhitekture, in sicer da je vse zgrajeno iz vidnega betona. “Tako imamo pročelje iz betona, medtem ko je toplotna izolacija na notranjosti objekta,” je dejal Juvan. Posebni pa so tudi sami prostori. “Morajo biti vizualno zelo všečni, detajlno dodelani in funkcionalni,” je pojasnil.

Prostor našli tudi za koncertno dvorano in izobraževalni center
V objektu bo tudi dvorana, ki bo omogočala izvedbo komornih koncertov za do 100 poslušalcev. “To je prva dvorana po Cankarjevem domu, ki je bila specifično dizajnirana, da bo zagotavljala optimalno akustiko,” je poudaril Juvan.

V muzeju ne bo potekala samo klasična muzejska dejavnost, želijo namreč, da postane tudi izobraževalni center, da se poveže s študijskimi programi in da se v njem izvajajo tudi različni umetniški tečaji in delavnice. Postavitve se bodo predvidoma menjale dvakrat letno, naenkrat pa bo na ogled okoli 150 del po izboru kustosov.

Foto: David Chipperfield Architects London

Občina išče sredstva za ureditev okolice
Lah si želi, da bi jim do odprtja uspelo urediti tudi cesto in trg pred muzejem ter tako poskrbeti za celotno okolico, kar pa je odvisno tudi od blejske občine, saj je potreben ustrezen prostorski načrt, ki je zdaj v sprejemanju.

Kot je povedal blejski župan Anton Mežan, trenutno potekajo pogovori, kako urediti cesto in okolico. “V občinskem proračunu to žal ni bilo predvideno, ampak verjamem, da bomo zadevo pravočasno zaključili in da bo ob odprtju tudi okolica urejena. Vse mora biti na visoki ravni, kot bo vsebina muzeja,” je dejal.

Časovnica gradnje arheološkega muzeja še v zraku
Ni pa Mežan mogel obljubiti, da bo do tedaj urejen tudi arheološki muzej, ki je prav tako načrtovan na tem območju. “Težko rečem, kdaj bo to zgrajeno, saj je zadeva dokaj kompleksna in ni odvisna samo od nas. Vsekakor je moja želja, da se čim več postori do odprtja in da se vse uredi naenkrat,” je dejal in zagotovil, da se bo občina potrudila po svojih najboljših močeh. “Želimo biti vedno vsakemu, ki ima dober namen za Bled, partner, in ne cokla v razvoju,” je poudaril.

Foto: David Chipperfield Architects London

Na Bledu bodo veseli “kulturnih turistov”
Župan je po lastnih besedah vesel, da sta zakonca Lah za lokacijo muzeja izbrala Bled, saj bo muzej nekaj, na kar bodo v kraju lahko ponosni. Pozitivno bo vplival tudi na turizem. Kot je prepričan župan, bo muzej pripomogel k temu, da se bo struktura gostov začela spreminjati, tako da bodo gostje bolj spoštljivi do Bleda. “Verjamem, da imajo tisti, ki bodo prišli namensko zaradi muzeja sodobne umetnosti, prefinjen okus in vedo, kaj je lepo in dragoceno,” je povedal.

Lah pa je pojasnil, da sta z ženo Bled za lokacijo muzeja izbrala po preprosti enačbi – zaradi lepote Bleda in zaradi njune povezanosti s krajem. “Bled je bil povsem naravna in po mojem mnenju tudi pravilna izbira,” je sklenil Lah, ki je tudi sam prepričan, da bo muzej prispeval k še boljšemu pozicioniranju Bleda v mednarodnem merilu.

Arhitektura

Galerija Dessa: razstava Material o prihodnosti stroke

Objavljeno

dne

Odgovor na vprašanja, kako so videti sodobne družbeno odgovorne arhitekturne prakse, lahko do 11. oktobra najdete na razstavi Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture v galeriji Dessa v Ljubljani. V sklopu razstave organizatorji prevprašujejo arhitekturne smernice za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta. Z razstavljenimi primeri skušajo izzivajo vprašanja o tem, kaj si v svojem okolju želimo, ter iščejo orodja, ki bi nam omogočila dobro prihodnost, so še zapisali v spremnem besedilu razstave.

Pomembno je, da razstavljeni projekti niso s slovenskega območja, ampak s širšega evropskega območja, ki pa imajo Sloveniji sorodno kulturno ozadje. Predstavljamo torej izključno tuje projekte, ki nudijo razmislek o našem prostoru,” pravi sokuratorka razstave Ajda Bračič, ki vodi platformo za prenovo in trajnostno bivanje Kajža, koproducenta razstave. S sodelavko Mašo Ogrin sta razstavo izbrali projekte na podlagi treh kategorij, ki služijo kot smernice sodobne arhitekture: material, kontekst in družba. “Težko je bilo najti projekte, ki izstopajo v vseh treh smernicah. Zato sva z Mašo sklenili kompromis in predstavili tiste projekte, ki sledijo vsaj dvema od treh smernic,” dodaja Bračičeva. Vsi razstavljeni koncepti predstavljajo inovativne rešitve z vidika materiala, upoštevajo kontekst okolja, v katerega so umeščeni, in opolnomočajo uporabnike teh prostorov.

Na fotografiji je slika projekta Wraxall Yard avtorjev Clementine Blakemore Architecture, le eden od številnih razstavljenih projektov na razstavi sodobne družbeno odgovorne arhitekture. V sklopu projekta so avtorji preobrazili opuščeno kmetijo v počitniško nastanitev za gibalno ovirane. Foto: Emma Lewis

Osnovni sklopi razmisleka o prihodnosti arhitekture: material, kontekst in družba
Razstavljene so fotografije projektov, njihovi načrti, opremljeni s kratkim utemeljitvenim in pojasnitvenim tekstom. A pomembnejši od posameznega primera je prebojni koncept, ki ga projekt predstavlja in vpliva na razvoj prihodnje arhitekture. 

O samih arhitekturnih sklopih so ob razstavi zapisali naslednje: “Nujno je, da gradbene materiale v čim večji meri recikliramo, nove materiale pridobivamo neekstraktivno, z njihovim odvzemanjem iz narave ne škodujemo širši geologiji, družbi ali ekosistemu ter ohranjamo starodavne tehnike gradnje in z njimi izumljamo nove načine, kako graditi z materiali na biološki osnovi.

Dodajajo, da “snovne strukture lahko naselimo z novim programom, obstoječe soseske nadgradimo z novo vsebino, stavbam, ki so v okolju zapuščeni osamelci, ponudimo novo vsebino”, in končajo z mislijo, da “najboljši arhitekturni projekti nastajajo s participacijo javnosti, s pogovori o dejavnostih, željah in potrebah. Arhitekturni projekti korenito vplivajo na gradnjo skupnosti v vsakem okolju.”

Ajda Bračič je arhitektka, urednica in publicistka. Med letoma 2017 in 2021 je bila najprej članica uredniškega odbora, nato pa izvršna urednica revije Outsider, revije za arhitekturo in humanistiko. Leta 2022 je izšel tudi njen nagrajeni literarni prvenec, zbirka kratke proze z naslovom Leteči ljudje. Foto: Robert Balen

Razstavljeni projektu v sklopu razstave Material. Koncept. Družba. Prihodnost sodobne arhitekture.

  • Assemble Studio: Folly for a Flyover, London, UK (2011)
  • JAJA Architects: Gigantium Urban Space, Aalborg, DK (2018)
  • Clementine Blakemore Architects: Wraxall Yard, Dorset, GB (2022)
  • B-Architecten: Qville, Essen, BE (2021)
  • Dratler Duthoit Architects: La Jette Kindergarten Issenheim, Issenheim, FR (2022)
  • Kraus-Schönberg Architekten: Kindergarten Ohlstedt, Hamburg, DE (2012)
  • BC Architects + Atelier LUMA + Assemble: Lot 8, Arles, FR (2020)
  • Mario Cuccinella Architetti: TECLA, Massa Lombarda, IT (2021)
  • Guinée*Potin Architects: St. Pabu Low Carbon School, St. Pabu, FR (2022)
  • Mae Architects: Sands End Community Centre, London, GB (2020)
  • Material Cultures: Stilt House, Margent Farm, UK (2019)
  • Josep Ferrando Architecture + Gallego Arquitectura: El Roser Social Centre, Reus, ES (2021)
  • Atelier Kempe Thill: Museum of Traditional Crafts, Veenhuizen, NL (2007)
  • 51N4E: Alveoles St.-Nazaire (2018)
  • New Practice: Kinning Park Community Centre, Glasgow, GB (2022)
  • Vandkunsten Architekten Senior Coliving Balancen, Ry, DK (2018)
  • Van Bergen Kolpa Architects, META Architectuurbureau: Agrotopia, Roeselare, BE (2021)
  • Architecten de Vylder Vinck Taillieu, BAVO: Caritas Psychiatric Clinic, Melle, FR (2016)
  • Natrufied Architecture: De Warren Coliving, Amsterdam, NL (2018)
  • Opus Architekten: Kindergarden +e Marburg, Marburg, DE (2014)

V zadnjih dneh omenjene razstave bo organizirana tudi tridnevna delavnica, na kateri bodo obravnavali prostorske izzive lokalnega okolja, opazovali stanje in iskali strateške rešitve. Rezultate delavnice bodo obravnavali na okrogli mizi v Rafineriji Cukrarna na dan zaprtja razstave, 11. oktobra.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Zečetek gradnja NUK 2 vendarle naslednje leto

Objavljeno

dne

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič je prejšnji teden ob predstavitvi gradnje ljubljanske medicinske fakultete pojasnil nekaj podrobnosti o projektu NUK 2. Napovedal je, da bodo gradnjo začeli prihodnje leto.

Minister je ob robu novinarske konference, na kateri je predstavljal projekt gradnje novih prostorov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, spregovoril tudi o načrtih za Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK 2) kot v odgovor na poziv članov Nacionalnega sveta za kulturo (NSK), ki so v začetku prejšnjega tedna pozvali, naj se sredstva, ki so potrebna za realizacijo NUK 2, umestijo v državni proračun. Kot je poudaril, je NUK 2 potrjena naložba, sredstva načrtujejo znotraj proračuna. Gradnja se bo po njegovih besedah začela prihodnje leto.

Jeseni se bodo lotili gradbene jame
Kot so spomnili na ministrstvu, je gradbeno dovoljenje za gradnjo NUK 2 postalo pravnomočno že februarja letos. Trenutno je projekt v fazi izdelave projekte dokumentacije za izvedbo. Kot so zapisali, pričakujejo, da se bodo arheološka izkopavanja, priprava vrtin za toplotne črpalke in podobna pripravljalna dela končala v prvi polovici leta 2024, nato bo sledil javni razpis za izbiro izvajalca. Jeseni pričakujejo, da se bo začela ureditev gradbene jame.

Večnamensko središče se bo raztezalo na približno 13.600 kvadratnih metrih: v stavbi bodo med drugim študijske celice, računalniške učilnice, projektne sobe, dvorane za predstavitve, prostori za delo študijskih skupin in izobraževanja knjižničarjev ter družabni prostor. Foto: NUK/Bevk Perović arhitekti

“Kulturno središče v najširšem pomenu besede”
Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Viljem Leban je dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij, ustanovitvi stavbne pravice in začasni uporabi dela nepremičnin za gradnjo NUK 2 podpisal novembra leta 2021. Predtem je projekt NUK 2 nekdanja vlada na podlagi interventnega zakona za zagon gospodarstva po epidemiji umestila na seznam pomembnih naložb. Nova knjižnica bo slovenski javnosti ponudila novih 20.000 kvadratnih metrov uporabnih površin z več kot 1400 študijskimi mesti in 300.000 enotami gradiva v prostem pristopu.

NUK 2 bo vključujoč prostor učenja za vse generacije, odprt center znanja in kraj interdisciplinarnega sodelovanja, srečevanja skupnosti in stičišče živahnega univerzitetnega dogajanja. Sodobno in izobraževalno kulturno središče v najširšem pomenu besede bo z nočno čitalnico uporabnikom na voljo 24 ur na dan, so še zapisali v NUK.

Začetek zgodbe gradnje NUK 2 sicer sega v 80. leta preteklega stoletja, ko je bil izveden prvi natečaj za NUK 2, ki pa je ostal nerealiziran.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Plečnikove umetnine na ogled na Bledu

Objavljeno

dne

Gorenjska je drugo največje središče Plečnikovega ustvarjanja na Slovenskem. Njegova dela so tam nastajala v obdobju od poznih tridesetih let 20. stoletja vse do mojstrove smrti dvajset let pozneje. Od včeraj so na ogled na blejskemm gradu.

Na blejskem gradu je vrata odprla razstava Jože Plečnik na Gorenjskem: včeraj, danes, jutri, ki jo je ob lanski 150. obletnici rojstva najbolj znanega slovenskega arhitekta pripravila kranjska enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pri postavitvi razstave na Bledu je sodeloval tudi Zavod za kulturo Bled.

Avtorice razstave so Maja Avguštin, Hana Brus, Nataša Ülen in Irena Vesel iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Na razstavi predstavljajo 43 Plečnikovih projektov na Gorenjskem, nanje pa so pogledale predvsem z vidika konservatorstva.

Detajl iz Kapele Božjega groba v frančiškanskem samostanu v Kamniku. Kljuka v obliki goloba z razprtimi, k nebu dvignjenimi perutmi se navezuje na ikonografijo Svetega duha. Foto: ZVKDS/Jon Grobovšek

Strast do arhitekture s simbolno vrednostjo
“Gorenjska zapuščina” Jožeta Plečnika spada v čas njegovega najzrelejšega ustvarjanja.

Plečnika so v tem obdobju najbolj zanimale naloge, kot so spomeniki, cerkve in nagrobniki, kjer je simbolna vrednost presegala utilitarnost. Vedno znova je želel, da bi bila njegova dela razumljiva ne zgolj peščici strokovnjakov, ampak kar najširšemu občinstvu, ki ji je bila arhitektura namenjena.

Razstavo so zasnovali glede na prostorski kontekst predstavljenih del. V sklopu posameznih predstavitev je ob koncu predstavljeno tudi obstoječe stanje obravnavanega objekta, podana pa so tudi priporočila za naprej.

Najpomembnejše Plečnikovo delo v Mengšu sta krstilnica in spovednica v župnijski cerkvi sv. Mihaela. Krstilni kamen v krstilnici obkrožajo štirje monumentalni kamniti stebri z mogočnim arhitravom. Nad krstilnim kamnom visi medeninast križ, ki je oblikovan po vzoru karolinške in zgodnjesrednjeveške umetnosti. Foto: ZVKDS/Jon Grobovšek

Vpogled v zasebne načrte
Poleg pregleda obstoječe literature so se posvetili tudi pregledu arhivskega gradiva, da bi čim bolje in obsežno predstavili posamezne objekte in ureditve. Nekateri načrti in rešitve so predstavljeni sploh prvič. Ob študiju gradiva so naleteli tudi na Plečnikovo korespondenco z naročniki in mojstri, ki so zanj izdelovali posamezne kose opreme.

Grafiti na oboku_nad_spovednico župnijski cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. Foto: ZVKDS/Jon Grobovšek

Razstavo so najprej konec lanskega leta postavili v svojih prostorih v Kranju. Zdaj so razstavo v nekoliko spremenjeni obliki preselili na blejski grad v dvorano nad grajskim muzejem. Poskrbeli so, da jo bodo razumeli tudi tuji turisti.

Naslednje leto tudi knjiga
V prihodnje naj bi razstava gostovala tudi v Kamniku. Naslednje leto pa nameravajo na podlagi zbranega gradiva, ki so ga poiskali v različnih zgodovinskih arhivih in muzejih, izdati tudi knjigo. “Gre namreč za res izjemen pregled Plečnikovega dela na Gorenjskem,” je poudarila Ülen.

“Plečnikovi posegi v vilo Epos na Bledu kažejo na zbližanje z izročilom gorenjske ljudske arhitekture, ki mu je bila s svojo dekorativnostjo in povednostjo dobrodošla spodbuda pri snovanju,” je v Slavnih vilah na Slovenskem zapisal Damjan Prelovšek. Foto: ZVKDS
Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA4 dnevi nazaj

Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej,...

Slovenija4 dnevi nazaj

Novogoriški župan želi razrešiti direktorja EPK GO! 2025

Novogoriški župan Samo Turel je napovedal, da se začenja postopek za razrešitev direktorja Javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica...

DEDIŠČINA6 dni nazaj

130 let Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož

Ptujski muzej praznuje 130-letnico delovanja. V jubilejnem letu imajo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož več razlogov za slavje. Številčen...

Energetska učinkovitost1 teden nazaj

Mini sončne elektrarne – Novi korak v energetski prihodnosti s Termotehniko in Sonnenkraft

Nov prispevek Termotehnike in Sonnenkrafta v obliki mini sončnih elektrarn napoveduje pozitiven premik v energetski prihodnosti. S pravilnikom, usklajenim s...

DOGODKI2 tedna nazaj

Nova najboljša splošna knjižnica stoji v Barceloni, med elito tudi Valvasorjeva v Krškem

Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Do odprtja olimpijskih iger bo obnovljen osrednji zvonik pariške Notre-Dame

V požaru uničeni znameniti zvonik pariške Notre-Dame, v katerem je po znameniti Hugojevi zgodbi ’živel’ notredamski zvonar, naj bi obnovili...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Unesco Benetke še ne bo uvrstil na seznam ogrožene dediščine

Unescov odbor za svetovno dediščino je na letnem srečanju v savdski prestolnici Riad odločil, da Benetk, ene najbolj obiskanih turističnih...

Akustika2 tedna nazaj

Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa

V okviru projekta oz. razpisa Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, ki bo sofinanciral v nastanitveno turistično ponudbo za dvig...

Arhitektura2 tedna nazaj

Galerija Dessa: razstava Material o prihodnosti stroke

Odgovor na vprašanja, kako so videti sodobne družbeno odgovorne arhitekturne prakse, lahko do 11. oktobra najdete na razstavi Material. Kontekst. Družba....

DOGODKI3 tedni nazaj

7. Trajnostna konferenca GBC Slovenija – Trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v sredo, 27. septembra, organiziralo konferenco, katere osrednja tema so trajnostne gradbene rešitve...

POPULARNO