Arhitektura

Bled se bo prihodnje leto ponašal z muzejem sodobne umetnosti, ki je delo znamenitega Chipperfielda

Objavljeno

1 leto nazaj

dne

08/06/2023

Avtor

Žane Kurent

Pod Blejskim gradom raste muzej sodobne umetnosti Lah Contemporary, ki bo poseben že zaradi arhitekturne zasnove: ta je delo slovitega arhitekta Davida Chipperfielda. V muzeju, ki se odpira prihodnje leto, bodo na ogled dela iz zbirke Igorja in Mojce Lah.

Zakonca Lah sta se za muzej, katerega gradnja bo stala okoli 25 milijonov evrov, odločila, ker sta iskala dom za svojo zbirko, ki trenutno obsega že okoli 800 del. Med njimi so dela svetovno znanih umetnikov, obiskovalce pa bo privabljala že sama stavba, ki jo je zasnoval letošnji Pritzkerjev nagrajenec, svetovno priznani arhitekt David Chipperfield.

To bo prva Chipperfieldova stavba ne le v Sloveniji, temveč v tem delu Evrope. Zakonca Lah sta arhitektu dala dva napotka: stavba se mora lepo vključiti v prostor in ne zasenčiti Blejskega gradu, nekatere sobe pa je treba oblikovati po zahtevah prav določenih umetnin. Tako je arhitekt prvič snoval objekt okrog zbirke, in ne obratno.

Po ureditvi kompleksa naj bi se močno dvignilo število obiskovalcev na Bledu, ki sicer že leta strmo narašča. Foto: David Chipperfield Architects London

Odpirajo jeseni 2024
Gradbena dela se počasi bližajo koncu. “Vse kaže, da bo gradnja končana do konca tega leta oziroma na začetku prihodnjega,” je povedal Igor Lah in pojasnil, da po pridobitvi uporabnega dovoljenja potrebujejo še pol leta, da v muzej postavijo vsa umetniška dela, saj so nekatera zelo kompleksna. Odprtje muzeja tako načrtujejo jeseni prihodnje leto.

“Ko smo začeli projektirati muzej, je bila prva dilema, ali naj skulptura Anselma Kieferja Sonnenschiff stoji notri ali zunaj,” je načrtovanje zahtevnega objekta opisal Lah. Kot je pojasnil, je kljub drugačnim predlogom vztrajal, da mora stati notri, kjer lahko deluje kot umetnina in kjer jo je mogoče zaščititi.

En prostor je tako povsem prilagojen omenjeni skulpturi, ki so jo že postavili v muzej, okoli nje pa še potekajo gradbena dela. Ko je bil muzej že projektiran, pa sta zakonca kupila še eno instalacijo, in sicer pred nedavnim umrlega ruskega umetnika Ilje Kabakova. Da bi lahko umestili instalacijo v muzej, so se lotili spremembe projekta, čeprav je to pomenilo polletni zamik pri gradnji.

Ogromna stavba “diskretne narave”
Vsak detajl objekta je premišljen tako z uporabnega kot z estetskega vidika, je izpostavil vodja projekta Goran Juvan, ki je ta teden na prvi ogled po gradbišču muzeja popeljal povabljene predstavnike lokalne skupnosti ter zavodov za turizem in za kulturo Bled. Kot je izpostavil Juvan, gre za zelo zahteven projekt, tako z vizualnega kot s tehničnega vidika. Posebnost objekta je že njegova zasnova, saj je na zunaj zelo diskreten, čeprav gre za velik volumen. Bruto površin je 7000, neto površin pa 5000 kvadratnih metrov, od tega razstavnih površin približno 3500 kvadratnih metrov.

Že na zunaj je opazna značilnost Chipperfieldove arhitekture, in sicer da je vse zgrajeno iz vidnega betona. “Tako imamo pročelje iz betona, medtem ko je toplotna izolacija na notranjosti objekta,” je dejal Juvan. Posebni pa so tudi sami prostori. “Morajo biti vizualno zelo všečni, detajlno dodelani in funkcionalni,” je pojasnil.

Prostor našli tudi za koncertno dvorano in izobraževalni center
V objektu bo tudi dvorana, ki bo omogočala izvedbo komornih koncertov za do 100 poslušalcev. “To je prva dvorana po Cankarjevem domu, ki je bila specifično dizajnirana, da bo zagotavljala optimalno akustiko,” je poudaril Juvan.

V muzeju ne bo potekala samo klasična muzejska dejavnost, želijo namreč, da postane tudi izobraževalni center, da se poveže s študijskimi programi in da se v njem izvajajo tudi različni umetniški tečaji in delavnice. Postavitve se bodo predvidoma menjale dvakrat letno, naenkrat pa bo na ogled okoli 150 del po izboru kustosov.

Foto: David Chipperfield Architects London

Občina išče sredstva za ureditev okolice
Lah si želi, da bi jim do odprtja uspelo urediti tudi cesto in trg pred muzejem ter tako poskrbeti za celotno okolico, kar pa je odvisno tudi od blejske občine, saj je potreben ustrezen prostorski načrt, ki je zdaj v sprejemanju.

Kot je povedal blejski župan Anton Mežan, trenutno potekajo pogovori, kako urediti cesto in okolico. “V občinskem proračunu to žal ni bilo predvideno, ampak verjamem, da bomo zadevo pravočasno zaključili in da bo ob odprtju tudi okolica urejena. Vse mora biti na visoki ravni, kot bo vsebina muzeja,” je dejal.

Časovnica gradnje arheološkega muzeja še v zraku
Ni pa Mežan mogel obljubiti, da bo do tedaj urejen tudi arheološki muzej, ki je prav tako načrtovan na tem območju. “Težko rečem, kdaj bo to zgrajeno, saj je zadeva dokaj kompleksna in ni odvisna samo od nas. Vsekakor je moja želja, da se čim več postori do odprtja in da se vse uredi naenkrat,” je dejal in zagotovil, da se bo občina potrudila po svojih najboljših močeh. “Želimo biti vedno vsakemu, ki ima dober namen za Bled, partner, in ne cokla v razvoju,” je poudaril.

Na Bledu bodo veseli “kulturnih turistov”
Župan je po lastnih besedah vesel, da sta zakonca Lah za lokacijo muzeja izbrala Bled, saj bo muzej nekaj, na kar bodo v kraju lahko ponosni. Pozitivno bo vplival tudi na turizem. Kot je prepričan župan, bo muzej pripomogel k temu, da se bo struktura gostov začela spreminjati, tako da bodo gostje bolj spoštljivi do Bleda. “Verjamem, da imajo tisti, ki bodo prišli namensko zaradi muzeja sodobne umetnosti, prefinjen okus in vedo, kaj je lepo in dragoceno,” je povedal.

Lah pa je pojasnil, da sta z ženo Bled za lokacijo muzeja izbrala po preprosti enačbi – zaradi lepote Bleda in zaradi njune povezanosti s krajem. “Bled je bil povsem naravna in po mojem mnenju tudi pravilna izbira,” je sklenil Lah, ki je tudi sam prepričan, da bo muzej prispeval k še boljšemu pozicioniranju Bleda v mednarodnem merilu.

Sorodne objave:David Chipperfield gradnja Igor in Mojca Lah izpostavljeno

Naslednja objava

Zlata jagoda za projekt Pogled preko: Ljubljanske Križanke

Ne prezrite

Začeli so se Vurnikovi dnevi

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost

Objavljeno

3 dnevi nazaj

dne

07/10/2024

Avtor

Žane Kurent

Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.

Z osrednjo temo letošnjega Meseca prostora »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj« želimo opozoriti na nujnost prilagajanja naselij na podnebne spremembe in izpostaviti vlogo celovitega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, projektiranja, arhitekture ter gradbeništva pri tem.

Podnebne spremembe so nedvomno eden največjih izzivov današnjega časa. Niso več oddaljena grožnja, postale so realnost, ki nas že danes postavljajo pred številne izzive za dejavno spoprijemanje z njihovimi posledicami. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, vročinski valovi, suše in druge podnebne motnje, vse bolj vplivajo na naša naselja, infrastrukturo in kakovost življenja. To velja tako za velika mesta kot tudi manjša naselja.

S premišljenim prostorskim načrtovanjem, posegi v prostor in trajnostno gradnjo lahko omejimo vpliv podnebnih sprememb ter ustvarimo bolj odporna naselja, ki nam bodo nudila varnejše in bolj kakovostno življenje. Naša pripravljenost in zmožnost, da se tem spremembam prilagodimo ter zmanjšamo njihov vpliv, je odgovornost vseh nas in bo odločilna za prihodnost naše družbe.

K obeležitvi Meseca prostora 2024 so se tudi letos pridružile številne organizacije. Do konca oktobra se bodo zvrstile konference, razstave, izobraževanja in delavnice in drugi dogodki, namenjeni različnim udeležencem – strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.

Vabljeni, da se dogodkov udeležite in skupaj z nami gradite trajnostno in podnebno odporno prihodnost.

Vse, ki že načrtujete ali pa bi želeli v oktobru organizirati dogodke, pa vabimo, da nam to sporočite na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si ali povprašate za več informacij.

Program (se še dopolnjuje)

3. 10. 2024
Pogovori stroke: »Načrtovanje naselij prihodnosti: Urbanistična zasnova v dobi podnebnih sprememb«
Strokovno srečanje v sklopu cikla »Pogovori stroke«
Organizira: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Kraj dogodka: v kletni sejni dvorani Ministrstva za naravne vire in prostor na Dunajski 48 v Ljubljana, od 13.00 do 16.00
Več informacij

4. 10. 2024
Dan arhitektov – Umetnost poslušanja
Organizira: Zbornica za arhitekturo in prostora Slovenije
Kraj dogodka: Novo mesto
Več informacij

7. 10. 2024
Svetovni dan Habitata
UN Habitat
Več informacij

7. – 11. 10. 2024
Vseslovenski dan Habitata 2024 – »Barva ni površina, je vsebina – barva v arhitekturi«
Natečaj za osnovne šole in vrtce
Organizira: Center arhitekture Slovenije, Zavod za izobraževanje o arhitekturi, prostoru in oblikovanju
Več informacij

14. 10. – 12. 12. 2024
11 x ena prenova kot prva izbira
Enajst prenov enostanovanjskih hiš, 2014-2024
Razstava
Organizira: Zavod DESSA arhitekturni center Ljubljana
Kraj dogodka: Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana
Več informacij

16.10.2024
Mesec prostora na Oddelku za geografijo – »Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji«
Organizira: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, UL
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij

18. 10. 2024
35. Sedlarjevo srečanje – Uravnotežen prostorski razvoj v dobi podnebnih sprememb
Organizira: DUPPS – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
Kraj dogodka: Svečana dvorana (II nadstropje) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Več informacij

21.10.2004
Trajnostno načrtovanje in izvedba revitalizacijskih in sanacijskih ukrepov in posegov na industrijsko degradiranih območjih opuščenih in aktivnih nahajališč mineralnih surovin – načini in možnosti revitalizacije in sanacije degradiranega prostora zaradi njegove namenske industrijske rabe
Strokovni dogodek GZS
Organizira: GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Več informacij

24. 10. – 04. 11. 2024
Vizije so 19: Poslovne stavbe in mesto
Razstava
Organizira: DAL – Društvo arhitektov Ljubljane
Kraj dogodka: Kongresni trg, Ljubljana
Dopolnjena razstava bo v Galeriji Kresija od 19.11. do 04.12.2024
Več informacij
Vabilo

Oktober 2024
Utopija nad prepadom
Organizira: Kulturno umetniško društvo C3, Koper
Kraj dogajanja: več lokacij v Kopru

31. 10. 2024
Svetovni dan mest
UN Habitat
Več informacij

12. 11. 2024
Moč narave v mestih
Ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe
Organizira: IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru programa URBACT ter Evropske pobude za mesta (EUI)
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji

Objavljeno

1 teden nazaj

dne

01/10/2024

Avtor

Žane Kurent

Po težki bolezni je v 78. letu umrl arhitekt Janez Kobe. Njegov arhitekturni opus obsega širok spekter arhitekture od urbanističnih zasnov in večjih javnih objektov ter stanovanjskih stavb do ureditev urbanih prostorov in notranje opreme.

Janez Kobe se je rodil 5. februarja leta 1947. Študij je končal na ljubljanski fakulteti za arhitekturo. Rdeča nit njegovega izobraževanja pod mentorjem prof. Ravnikarjem je “neprestano spraševanje, zakaj je nekaj narejeno tako, kot je, v nasprotju z današnjim vprašanjem, kako je nekaj narejeno”, je povedal pred nekaj leti za revijo Outsider. Iskal je “arhitekturno idejo, ne forme oz. podobe arhitekture”.

Kot arhitekt je poleg Slovenije deloval v več državah, med drugim v Črni gori in na Hrvaškem ter na območju nekdanje Sovjetske zveze. Oblikoval je denimo Vrtove sunca v Dubrovniku in Hotel Admiral v Slanem.

Zmagal je na več arhitekturnih natečajih. Med odmevnejšimi sta bila za stavbo Splošne plovbe Piran v Portorožu iz leta 1974 in za hotelski kompleks Slovenska plaža v Budvi iz leta 1980. Zanj je ob končani izvedbi leta 1985 dobil zvezno jugoslovansko Borbino nagrado, ki je v tedanji Jugoslaviji pomenila najvišje priznanje na področju arhitekture.

***Stavba Splošne plovbe Piran v Portorožu.***

Že leta 1978 je za naselje Kotlje prejel Plečnikovo nagrado. V Sloveniji se je podpisal pod več turističnih kompleksov, kot sta Terme 3000 in prenova hotela Golf na Bledu. Med drugim je zmagal na natečaju za stanovanjsko naselje Livade v Izoli.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Dantejeva soba v obnovljeni občinski palači v Izoli

Objavljeno

2 tedna nazaj

dne

29/09/2024

Avtor

Žane Kurent

V Podestatovi palači, nekdanjem sedežu Občine Izola, ki ga zdaj obnavljajo, nameravajo urediti turistično informacijsko točko pa tudi Dantejevo sobo in prostore za prireditve. Za vsebine so pridobili tudi evropska sredstva.

Palačo, ki stoji vsaj od leta 1253, so marca začeli obnavljati. V prvi fazi jo bodo predvsem statično sanirali. Naložba je vredna približno 1,5 milijona evrov in predstavniki občine so poudarili, da jo lahko izpeljejo le s pomočjo evropskih sredstev, pogoji razpisov za ta sredstva pa vplivajo tudi na prihodnjo namembnost palače.

Za začetek del so se odločili, potem ko so oktobra lani pridobili 350.000 evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Sredstva so namenjena sofinanciranju vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih krajih.

*Pred meseci je bilo takšno stanje notranjosti palače, ki je bila v pisnih virih prvič omenjena leta 1253. Foto: Občina Izola*

Projekt ReVerT in kulinarika
Občina Izola je na razpis prijavila projekt ReVerT, po katerem bodo palačo obnovili na način, da bo v njej mogoče gostiti festivale ter prirejati kulinarične prireditve tudi v slabem vremenu. Projekt opredeljuje tudi posamezne turistične produkte, na primer digitalni prikaz posebnosti pridelave istrskih vin, oljčnega olja in drugih tipičnih produktov podeželja. Med drugim bodo v palači organizirali interaktivno igro lov na zaklad, v bližnjih lokalih pa bodo ponujali tipične jedi iz časa Beneške republike.

Kako je se je Dante znašel v Izoli?
Letos je občina Izola pridobila še približno 250.000 evrov iz programa Interreg Slovenija-Italija. V okviru projekta Dante (Trajnostne in prožne kulturne prakse za inovativno in celostno ponudbo literarnega turizma) bodo v Podestatovi palači uredili center za obiskovalce oziroma informacijsko točko za literarni turizem. Izola se je v projekt vključila, ker sta v tem kraju ob koncu 14. stoletja nastala dva rokopisa del Danteja Alighierija, ki ju zdaj hranijo v Benetkah.

Dante Alighieri, ki se je v zgodovino zapisal tudi kot “oče” italijanskega jezika, se je leta 1265 rodil v Firencah. Tukaj je tudi napisal svoja prva dela in spoznal svojo otroško ljubezen Beatrice ter jo ovekovečil v Božanski komediji, ki jo je končal le malo pred svojo smrtjo leta 1321.

Upravljavski načrt za stavbo so sprejeli pred dvema letoma in ga je zato treba prilagoditi. Izdelavo načrta so zaupali zgodovinarju Darku Darovcu oziroma njegovemu inštitutu IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.

Kot je Darovec povedal na javni predstavitvi, bodo za upravljavca stavbe predlagali občinski Center za kulturo, šport in prireditve.

*Videz zunanjosti palače po obnovi. Foto: Občina Izola/Oblika 2*

Glede vsebine je napovedal, da bo v pritličju razstavno-degustacijski prostor za vino in olje, razstavna in prireditvena dvorana ter turistična informacijska točka, ki bo povezana z Dantejevo sobo. Ta bo zasedala približno tretjino pritličja. V njej nameravajo predstaviti srednjeveško opremo za prepisovanje knjig, saj menijo, da je bila ta dejavnost nekoč pomembna za Izolo. Nadstropje bo namenjeno protokolarnim dogodkom in festivalom. Pripraviti želijo tudi digitalne predstavitve pomembnih izolskih osebnosti.

Arheološke raziskave, ki so jih opravili pred obnovo, niso prinesle presenečenj, pokazale pa so, da je bila palača nekoč z ulico ločena od cerkve sv. Marije Alietske, na katero se zdaj naslanja. Ohranjen je tlak iz 15. stoletja, ki bo po obnovi viden.

Ime “Podestatova palača” še ni dokončno
V Izoli sicer še ni soglasja o imenu stavbe. Krajani jo večinoma poznajo kot staro občino. Darovec zagovarja poimenovanje Podestatova palača. Kot je dejal, se v zgodovinskih virih podobno pogosto pojavljata imeni Komunalna in Podestatova palača. Slednje se mu zdi primernejše, ker je bil podestat predstojnik in simbol srednjeveške komune, kot so jo poznali v istrskih in italijanskih mestih, v palači pa je dejansko stanoval.

Nadaljuj z branjem