Slovenija
Ljubljana tretje leto zapored nosilka naziva mesto dreves
Po letu 2019 in 2020 je Ljubljana tudi za leto 2021 prejela mednarodno priznanje mesto dreves. V MOL so ponosni na ponovno priznanje njihovim prizadevanjem za to, da je Ljubljana dobesedno zelena.
“Čestitamo, ker ste si znova prislužili ta laskavi status,” so organizatorji zapisali ob obvestilu o podelitvi naziva mesto dreves. Priznanje vsako leto podeljujeta Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v okviru programa Tree cities of the World.
To je že tretje leto zapored, da je Ljubljana, ki se zaveda pomena dreves za mesto, družbo in posameznike, prejela to priznanje. Prejela ga je že leta 2019 in 2020, za leto 2021 pa ga je poleg Ljubljane prejelo še 137 mest iz 21 držav.
Ljubljana je tako del pomembne globalne mreže, ki utira pot na področju skrbi za urbane gozdove in mestno drevje. “V Mestni občini Ljubljana (MOL) smo ponosni na ponovno pohvalo našim dejavnostim in ukrepom, s katerimi skrbimo, da je Zelena prestolnica Evrope 2016 res dobesedno zelena,” so v sporočilu za javnost zapisali v MOL.
Tako so v letu 2021 namenili več kot 100.000 evrov več sredstev za drevesa v primerjavi z letom 2020 oziroma skoraj 25 odstotkov več. Predvsem na račun sajenja novih dreves in obrezovanja. “Dodatno pozornost smo namenili tudi vključevanju različnih javnosti pri ozaveščanju in skrbi za drevesa. Tako se lahko zahvalimo širši lokalni skupnosti, šolam in vrtcem ter številnim posameznikom, ki so sodelovali pri tem. Vsi skupaj smo zaslužni, da lahko v Ljubljani ‘praznujemo’ dosežke, kot je naziv mesto dreves,” so poudarili v MOL.

Vsako leto zasadijo od 300 do 600 dreves
V Ljubljani se zavedajo, da so mestno drevje in gozdovi “vitalna sestavina zdravega in trajnostnega mesta, v katerem je prijetno živeti”.
“Drevesa so pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi. Imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju lokalne blaginje, poleg tega prispevajo k ciljem pri reševanju podnebnih sprememb. Drevesa proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo ter vlažijo ozračje in tako v mestih povečujejo kakovost bivanja. Zato si prizadevamo, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova,” pravijo na občini.
Vsako leto v okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadijo od 300 do 600 dreves. Pogosto jih zasadijo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvi novih površin. Skrbijo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih.
“V letu 2021 smo zasadili 1080 dreves, letos pa bomo v spomladanskem času v okviru akcije Za lepšo Ljubljano zasadili okoli 280 novih dreves. Nekaj drevoredov bomo osnovali popolnoma na novo, na primer ob Ulici Martina Krpana (11 dreves smo že zasadili v sodelovanju z vrtcem Hans Christian Andersen) ter na Prušnikovi in Teslovi ulici. Nekaj drevoredov bomo obnovili, kakor smo že tistega v parku Kodeljevo, dodatno še ob Rožičevi ulici, Hladnikovi cesti in na POT-i,” so zapisali. Poleg tega bodo ob Cesti dveh cesarjev dokončali drevored, ki so ga zasnovali v lanskem letu.

Na nekaj lokacijah pa bodo nadomestili drevesa, ki so jih v preteklosti odstranili zaradi oslabljenosti, bolezni, škodljivcev, ali kakega drugega utemeljenega razloga.
MOL v svoji družbeno-odgovorni kampanji Človek, čuvaj svoje mesto s plakati ter drugimi komunikacijskimi dejavnostmi opozarja, da dreves ni dovoljeno poškodovati na kakršen koli način. To pomeni, da se nanje ne sme ničesar pritrjevati, obešati, vrezovati, risati, jih sekati, lomiti ali drugače poškodovati. Tudi pasje uriniranje lahko drevesu škodi, zato v akciji pozivamo, da je za drevo koristno le, če ga zalivamo samo z vodo, zlasti v sušnih obdobjih. Pri tem nam dostikrat pomagajo tudi meščani, za kar smo jim hvaležni.
Mlade divje kostanje in japonske češnje zaščitili pred soncem
Za drevesa skrbijo tudi z različnimi ukrepi, s katerimi jih varujejo in negujejo. Tako so denimo mlada drevesa v Četrtni skupnosti Trnovo zaščitili pred škodljivim soncem oziroma “sončnimi opeklinami”.
“Podobno kot pri ljudeh lahko ‘sončenje’ pri določenih vrstah dreves poškoduje zunanjo plast stebel in debel ter povzroči lezije, ki nato omogočijo vdor različnih bolezni. Zaščita pred soncem je potrebna pri določenih občutljivih drevesnih vrstah, še posebej pri mladih sadikah, ki imajo v prvih letih tanko skorjo. Zaradi izpostavljenosti teh rastlin temperaturnim razlikam ob toplih popoldnevih, ki jim sledijo hladne noči z mrazom, najpogosteje te poškodbe opazimo v zgodnjih pomladnih mesecih. Ta pojav se imenuje sončev ožig (angleško ‘sun scald’),” so pojasnili.
Zato so novozasajena drevesa v drevoredu japonskih češenj ob Kopačevi cesti in drevoredu divjih kostanjev na Cesti v Mestni log zaščitili pred ožigom sončnih žarkov. “Za zaščito smo uporabili poseben bel premaz, ki zaradi visokega albeda odbija svetlobo in toploto s površine. Druga možnost zaščite so še različni ovoji, ki pa morajo biti zračni in ne smejo biti temnih barv (te namreč svetlobo in toploto vpijajo).”
Mednarodno priznanje "mesto dreves" so si v Ljubljani prislužili z izpolnitvijo petih zahtevanih kriterijev: 1. Vzpostavljena odgovornost: skrbijo za zeleno infrastrukturo in skupaj s strokovno službo in certificiranim arboristom skrbijo za mestno drevje. 2. Vzpostavljena pravila za ravnanje z drevesi: ravnanje z drevesi je opredeljeno v Odloku o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, sprejeli pa so tudi Protokol za izvajanje del v območju dreves in Smernice za načrtovanje, nego (vzdrževanje) in zaščito dreves na gradbiščih. 3. Vzpostavljena baza podatkov: imajo vzpostavljeno evidenco dreves, na podlagi katere lahko ocenijo stanje dreves in dolgoročno načrtujejo obžagovanja, sadnje in druge ukrepe. 4. Zagotovljena sredstva: v proračunu imajo zagotovljena sredstva za izvajanje načrta upravljanja z mestnim drevjem. 5. Praznovanje/obeleževanje dreves: 28. novembra, na dan, ko obeležujejo prizadevanja ljudi, ki skrbijo za drevesa v mestih, v Ljubljani razglasijo drevo leta. Doslej so ta naziv prejela že tri drevesa: leta 2019 mogočna platana na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice, leto kasneje povešava bukev, ki stoji na vrtu pred hišo na Vodnikovi cesti 93, lani pa je drevo leta postal kavkaški krilati oreškar v Savskem naselju.

Slovenija
Kaj se dogaja z odpadki ob podzemnih zbiralnicah v Ljubljani?
Vrečke z odpadki, raztresene smeti in neprijeten vonj ob podzemnih zbiralnicah ostajajo prizor, s katerim se prebivalci središča Ljubljane srečujejo skoraj redno. V Javnem podjetju Voka Snaga poudarjajo, da je dolgoročno rešitev mogoče doseči predvsem s kombinacijo rednega vzdrževanja, učinkovitega nadzora ter odgovornega ravnanja uporabnikov.
Podzemne zbiralnice v mestnem jedru so tudi v zadnjih dneh spremljali prizori vrečk z odpadki, med katerimi so bile nekatere odprte, vsebina pa raztresena po okolici. Ob tem se pogosto širi tudi neprijeten vonj. Gre za težavo, ki se v Ljubljani ponavlja že dlje časa in med prebivalci povzroča vse več nezadovoljstva.
Urejeno ravnanje z odpadki ostaja ključni izziv
V Javnem podjetju Voka Snaga pojasnjujejo, da večina uporabnikov odpadke sicer pravilno ločuje in odlaga v zbiralnice, vendar še vedno prihaja do primerov neustreznega ravnanja. Posamezniki odpadke puščajo ob zbiralnicah ali pa ne upoštevajo navodil za uporabo sistema.
Kot poudarjajo v podjetju, vsak posameznik s svojim ravnanjem pomembno vpliva na urejenost javnega prostora in kakovost bivanja v mestu. Dolgoročno rešitev zato vidijo predvsem v usklajenem delovanju rednega čiščenja, nadzora in večje odgovornosti uporabnikov.
Ob tem dodajajo, da imajo vsi uporabniki kartic za dostop do potopnih zbiralnic na kartici navedeno številko dežurne službe JP Voka Snaga, kamor lahko sporočijo morebitne težave pri delovanju zbiralnic. Po prejemu obvestila se na lokacijo odpravi servisna služba, ki preveri stanje in odpravi morebitne tehnične napake.

»Zagotavljamo stalno spremljanje sistema, hitro odzivnost in sprotno odpravljanje težav, hkrati pa uporabnike pozivamo k odgovornemu in pravilnemu ravnanju z odpadki, saj je to ključno za urejeno in čisto okolje,« pojasnjujejo v podjetju.
Dodajajo še, da k večji ozaveščenosti prebivalcev prispevajo tudi z družbeno odgovorno akcijo Človek, čuvaj svoje mesto ter drugimi aktivnostmi, namenjenimi spodbujanju trajnostnega ravnanja in odgovorne uporabe javnega prostora.
V turistični sezoni vprašanj ostaja še več
V podjetju niso konkretno odgovorili, ali med konci tedna ali v času turistične sezone zaznavajo več nepravilno odloženih odpadkov ob podzemnih zbiralnicah. So pa že pred časom pojasnili, da je za pravilno ravnanje z odpadki v primeru kratkoročnih turističnih najemov odgovoren tudi najemodajalec.
Vsak lastnik stanovanja, ki nepremičnino oddaja v turistični oziroma kratkotrajni najem, mora goste seznaniti s sistemom ravnanja z odpadki. To vključuje navodila za pravilno ločevanje in odlaganje odpadkov ter omogočen dostop do pripadajoče podzemne zbiralnice z ustrezno kartico.
Slovenija
Nov vodnik za varno delo na prostem v času vročinskih valov
Ministrstvo je pripravilo nov vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov, ki odgovarja na ključno vprašanje, kdaj in s katerimi ukrepi je treba zaščititi delavce pred vplivi vročine. Vodnik prinaša konkretne usmeritve za pravočasno ukrepanje ob naraščajočih temperaturah ter podpira delodajalce in strokovne delavce pri zagotavljanju varnih in zdravih delovnih razmer.
Podnebne spremembe tudi v Sloveniji vse pogosteje prinašajo kratkotrajne, a izrazito intenzivne vročinske valove, ki pomembno vplivajo na delovne razmere, zlasti pri delu na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, sončnemu sevanju ter povečani relativni vlažnosti zraka predstavlja resno tveganje za zdravje zaposlenih, še posebej pri fizično zahtevnih opravilih v panogah, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in komunalne dejavnosti.

V takšnih razmerah postaja zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev ključen element sistema varnosti in zdravja pri delu. Na strani delodajalcev je odgovornost, da pravočasno prepoznajo tveganja in uvedejo primerne preventivne ukrepe, medtem ko morajo zaposleni predpisana navodila dosledno izvajati. Zakonski okvir določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki med drugim nalaga tudi pripravo izjave o varnosti z oceno tveganja.
V Sloveniji se je strokovna pozornost vplivu visokih temperatur na zdravje okrepila po letu 2017, dodatno pa se je tematika varnosti pri delu v ekstremnih temperaturnih pogojih izpostavila po letu 2020. Pomemben premik je bil dosežen leta 2023 z izdajo slovenskega prevoda smernic Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu »Vročina pri delu – smernice za delovna mesta«. Nadaljnji korak je sledil leta 2025 z dopolnitvijo Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih, ki vključuje tudi določila za delo na prostem pri temperaturah nad 30 °C.
Zaradi potreb iz prakse po bolj jasnih in časovno opredeljenih usmeritvah je bil pripravljen novi vodnik »Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov«, ki v ospredje postavlja operativne postopke ukrepanja. Dokument natančneje opredeljuje, kdaj in kako začeti izvajati posamezne ukrepe za omejevanje vplivov vročine. Pri tem se opira na smernice EU-OSHA ter na sistem vremenskih opozoril in kazalnik toplotnega okolja UTCI, ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Vodnik je namenjen predvsem delodajalcem ter strokovnjakom s področja varnosti in zdravja pri delu kot praktična podpora pri uresničevanju zakonskih obveznosti. Njegov ključni namen je zmanjševanje tveganj, povezanih s prekomerno toplotno obremenitvijo, ter izboljšanje varnosti in zdravja zaposlenih v obdobjih vse pogostejših vročinskih ekstremov.
VIR: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Slovenija
DEMO LES 2026: država z 1,1 milijona evrov spodbuja več lesenih objektov
Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za kmetijstvo sta objavila javni poziv DEMO LES 2026, s katerim namenjata 1,1 milijona evrov nepovratnih sredstev za sofinanciranje javnih demonstracijskih objektov iz lesa. Občine in javni zavodi lahko za posamezen projekt pridobijo med 100.000 in 250.000 evrov, pri čemer mora delež lesa v uporabljenih materialih znašati najmanj 30 odstotkov. Rok za prijavo je 1. junij 2026. Čeprav razpisani znesek ni visok, jasno nakazuje usmeritev države: les naj ne bo le izvozni vir, temveč tudi gradbeni material domačih projektov.
Slovenija sodi med najbolj gozdnate države v Evropski uniji, saj gozdovi pokrivajo približno 58 odstotkov njenega ozemlja. Letni posek presega 6 milijonov kubičnih metrov. Kljub temu velik delež lesa zapusti državo kot surovina ali polizdelek, namesto da bi bil predelan v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Države, kot sta Avstrija in Nemčija, ta les odkupijo, ga industrijsko predelajo in prodajo kot konstrukcijski ali inženirski les ter pohištvo, pri čemer vrednost na kubični meter občutno naraste.
Slovenska gozdno-lesna veriga ostaja razdrobljena. Na eni strani so lastniki gozdov, večinoma zasebniki z majhnimi parcelami, ki nimajo ustreznih kapacitet za organiziran tržni nastop. Na drugi strani so žagarski obrati in lesnopredelovalna industrija, ki se soočajo s pomanjkanjem delovne sile, zastarelo opremo in oteženim dostopom do surovine po konkurenčnih cenah. Med obema segmentoma primanjkuje zmogljivosti za predelavo, ki bi les zadržale v državi in mu dodale višjo vrednost.
Veliko lesa, malo domače predelave
Slovenija bi lahko velik del teh izdelkov proizvajala sama. Razpis DEMO LES 2026 sicer ne rešuje sistemskih težav, predstavlja pa konkreten korak v smeri njihovega naslavljanja. Javni objekti, zgrajeni iz domačega lesa, lahko delujejo kot referenčni primeri dobre prakse – povečujejo prepoznavnost lesene gradnje ter dokazujejo njeno tehnično in ekonomsko upravičenost.
Kljub bogatim virom delež lesene gradnje v Sloveniji ostaja razmeroma nizek. Razlogi za to so večplastni. Gradbena regulativa je bila dolgo prilagojena predvsem betonski in zidani gradnji, zato so se investitorji pri lesenih projektih pogosto srečevali z dodatnimi administrativnimi ovirami, zlasti pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in požarnih soglasij. V zadnjih letih se razmere izboljšujejo, vendar se praksa v javni upravi spreminja postopno.

Tudi finančni sektor je do lesenih objektov tradicionalno zavzemal bolj previden odnos. Banke so takšne projekte pogosto obravnavale kot bolj tvegane, podobno pa so ravnale zavarovalnice. Posledično so bili stroški financiranja višji, kar je zmanjševalo investicijsko privlačnost, zlasti pri projektih, ki temeljijo na hipotekarnih posojilih.
Pomemben dejavnik je tudi pomanjkanje vidnih referenc. Investitorji potrebujejo konkretne primere, ki potrjujejo učinkovitost in zanesljivost lesene gradnje v praksi. Javni objekti – šole, telovadnice ali kulturni centri – imajo pri tem posebno težo, saj so dolgoročni in javno izpostavljeni. Uspešno izveden projekt lahko tako postane ključen argument za prihodnje investicije v leseno gradnjo.
-
E-Mobilnost2 meseca nazajPreobrazba avtocestnega prostora: prihajajo polnilni parki visoke moči
-
Materiali2 meseca nazajKo je beton tudi arhitekturni element
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajPrenovljeni Bloudkov park v Tivoliju: sodobna otroška krajina z dediščinskim značajem
-
Arhitektura1 mesec nazajNadomestni prostori Drame Ljubljana prejeli evropsko arhitekturno priznanje
-
KULTURA2 meseca nazajNačrtovana združitev kulturnih institucij v Novi Gorici odpira razpravo o prihodnjem upravljanju kulture
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazajObnova Partizanske bolnice Franja v zaključni fazi: odprtje predvideno leta 2027
-
GRADNJA2 meseca nazajNova Fakulteta za strojništvo: sodoben kampus znanja v vrednosti 160 milijonov evrov
-
Slovenija1 mesec nazajDEMO LES 2026: država z 1,1 milijona evrov spodbuja več lesenih objektov

