Ljubljana je 22. septembra 2026 gostila 10. obletnico nagrad DesignEuropa, Slovenija pa je bila med finalisti zastopana z izdelkom Pet Shell. Za strokovno javnost je zanimiv predvsem zato, ker problem stresa živali ob nenadnem hrupu obravnava kot oblikovalsko, prostorsko in materialno nalogo, ne kot elektronski pripomoček.

Slovesna podelitev je potekala v Cankarjevem domu in je zbrala oblikovalce ter predstavnike podjetij in institucij iz vse Evrope. Po navedbah iz gradiva se je dogodka udeležila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Dogodek je EUIPO pripravil v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za intelektualno lastnino.

Ljubljana kot gostiteljica evropske oblikovalske podelitve

Nagrade DesignEuropa se od leta 2016 podeljujejo v različnih evropskih mestih in niso vezane le na sedež EUIPO v Alicanteju. Tak pristop naj bi po navedbah organizatorjev krepil stik z lokalnimi oblikovalskimi skupnostmi ter ozaveščanje o pomenu varstva modelov. Izbor Ljubljane za gostiteljico leta 2026 je bil v tem okviru utemeljen z njeno oblikovalsko dediščino, urbanističnim razvojem, arhitekturnim pečatom Jožeta Plečnika in vse večjo prepoznavnostjo mesta kot ustvarjalnega središča.

Za slovenski prostor je gostiteljstvo pomembno tudi zaradi kontinuitete nastopov na teh nagradah. Gradivo navaja, da je imela Slovenija doslej štiri finaliste in enega zmagovalca: RemigoOne podjetja Remigo iz Ljubljane leta 2023, Nico Less podjetja Donar leta 2018, HANGY Maxi podjetja Kavčič leta 2025 ter letošnji Pet Shell.

Pet Shell: produktna rešitev brez elektronike

Pet Shell je bil uvrščen med finaliste v kategoriji Nagrada za podjetnike in mala podjetja, in sicer med več kot 1.600 kandidati iz 52 držav. Po opisu v gradivu je namenjen zmanjševanju stresa hišnih ljubljenčkov ob glasnih in nenadnih zvokih, kot so ognjemeti, poki in nevihte. Osnovna premisa izdelka je, da živalim ponudi umaknjen, zaščiten prostor, ki hkrati blaži del zvočne obremenitve.

Oblikovno izhodišče je spiralna zaščitna logika polžje hišice. Ta referenca ni uporabljena le kot formalni motiv, temveč kot zasnova zavetja, ki naj bi z obliko in materialno sestavo ustvarila mirnejše bivalno okolje. Za projektantsko in oblikovalsko javnost je pomembno, da rešitev po navedbah podjetja dosega učinek brez elektronike: zmanjševanje hrupa naj bi omogočali geometrija izdelka in skrbno izbrani materiali.

Podjetje navaja, da lahko Pet Shell zmanjša hrup za več kot 50 odstotkov, pri čemer naj bi bila zasnova posebej usmerjena v zmanjševanje višjih frekvenc, na katere so psi še posebej občutljivi. Ker v gradivu niso navedeni preskusni pogoji, merilna metodologija ali referenčni standard, je ta podatek treba razumeti kot navedbo podjetja, ne kot neodvisno verificirano tehnično specifikacijo.

Z vidika umeščanja v interier izdelek ne nagovarja le funkcije, temveč tudi vizualno nevtralnost. Gradivo izrecno poudarja minimalistično estetiko in vključevanje v sodobna domovanja, kar kaže na poskus povezovanja dveh zahtev, ki se pri tovrstnih izdelkih pogosto izključujeta: umiritvene funkcije za žival in sprejemljivosti za bivalni prostor uporabnika.

Materiali, uporaba in omejitve rešitve

Podjetje poudarja uporabo trajnostnih in recikliranih materialov ter pralnih notranjih tkanin. Za investitorje, projektante interierjev in razvijalce produktov je to relevanten podatek predvsem z vidika vzdrževanja, življenjskega cikla in vsakodnevne uporabe. Pralne notranje površine pomenijo lažje čiščenje, obenem pa vplivajo na dolgoročno higiensko ustreznost izdelka v domačem okolju.

Hkrati opisane lastnosti kažejo tudi na omejitve. Izdelek v gradivu ni predstavljen kot rešitev za vse oblike hrupa ali za vse odzive živali, temveč kot zavetje za zmanjševanje stresa v konkretnih zvočnih situacijah. Ker so učinki vezani na spekter hrupa, vedenjske odzive posamezne živali in dejanske pogoje uporabe, je strokovno korektno takšno rešitev brati kot podporno okolje za umirjanje, ne kot univerzalno odpravo problema.

Od osebnega problema do podjetniške zgodbe

Za izdelkom stojita Uroš Abram in Petra Novak, ustanovitelja, lastnika in oblikovalca podjetja Pet Shellter, start-upa s sedežem na Vrhniki, ustanovljenega leta 2024. Po njunih navedbah je ideja nastala iz osebne izkušnje s psičko Kivi, ki je ob ognjemetih in nevihtah doživljala hudo stisko.

Abram pojasnjuje, da sta iskala rešitev, ki bi žival pomirjala tudi takrat, ko lastnik ni neposredno ob njej. Po dveh neuspešnih prototipih sta se po navedbah gradiva obrnila na strokovnjake s področij gradbeništva, akustike in dobrega počutja živali, da bi izboljšala strukturo in funkcionalnost izdelka. Prav ta del zgodbe je za strokovni krog morda najpomembnejši: razvoj ni ostal pri emocionalnem impulzu, ampak je prešel v interdisciplinarno preverjanje zasnove.

Petra Novak navaja, da so ob preizkusih na lastnem psu in drugih psih prepoznali, da izdelek dosega cilj mirnejšega vsakdana za živali. Tudi ta ocena ostaja v okvirih izkušenj podjetja, vendar dobro pojasni izhodišče projekta: gre za nišni produkt, ki poskuša vedenjski problem nasloviti s prostorsko in materialno logiko.

Kaj je žirija prepoznala pri izboru

Po navedbah iz gradiva je žirija pri Pet Shellu izpostavila, da odgovarja na resnično potrebo številnih lastnikov hišnih ljubljenčkov. Ko žival prestraši glasen ali nenaden hrup, si praviloma poišče odmaknjen in varen prostor; izdelek naj bi na ta instinktivni odziv odgovoril z elegantno oblikovano rešitvijo.

V tem je tudi širši pomen letošnje slovenske uvrstitve med finaliste: ne gre le za prepoznavnost izdelka, temveč za potrditev, da lahko tudi majhno podjetje iz lokalnega okolja s ciljno razvito, jasno pozicionirano in interdisciplinarno zasnovano rešitvijo vstopi v evropski oblikovalski kontekst.