Ob zaključku spletnega glasovanja so razglasili nagrajence občinstva 35. grafičnega bienala Ljubljana. Nagrado je prejela skupina Sreda v sredo. Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs bodo kot prejemniki nagrade imeli priložnost produkcije v MGLC-ju.

Potem ko je mednarodna žirija septembra razglasila nagrajence letošnjega 35. grafičnega bienala Ljubljana, se je 5. januarja zaključilo še spletno glasovanje, na katerem je svoje preferenčne glasove oddalo še občinstvo tega štiri mesece trajajočega dogodka. Nagrado občinstva je prejela skupina Sreda v sredo, katere člani Žiga Artnak, Urban Cerjak in Matic Flajs se na bienalu predstavljajo z grafikami, razstavljenimi v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) v Gradu Tivoli in katerih atelje na Štefanovi ulici je eno od prizorišč bienala. Kot prejemniki nagrade občinstva bodo dobili priložnost produkcije v Grafičnem ateljeju MGLC.

Kolektiv, ki stavi na kolektivno ustvarjanje
Skupina Sreda v sredo je bila ustanovljena leta 2019 v Ljubljani. V kletnih prostorih enega od treh Dukičevih blokov, zgrajenih leta 1935 v središču Ljubljane, je skupina odsluženo kurilnico preoblikovala v grafični atelje, kjer pretežno v tehnikah globokega tiska ustvarjajo sami ali z gosti.

V sklopu 35. grafičnega bienala Ljubljana so vsak petek med 15. in 18. uro odprli svoja vrata kot prizorišče grafičnega bienala in kot sproščeno delovišče in srečevališče hkrati. Na 17 srečanjih so gostili različne umetnike in več kot 200 obiskovalcev iz Belgije, Nemčije, Francije, Švice, Poljske, Avstralije, Slovaške, Indije, Romunije, s katerimi so skupaj ustvarili več kot 20 grafičnih del.

Poseben dogodek v ateljeju Srede v sredo ob zaključku festivala
V sklopu zaključnih dnevov bienala bodo v petek med 15. in 18. uro na zadnjem srečanju posebej za to priložnost pripravili razstavo del, ki so nastala v sklopu sproščenih petkovih druženj. V ateljeju so se od septembra zvrstili gostje Maja Poljanc, Hana Stupica, Farah Sara Kurnik, Marko K. Gavez, Filip Kolačkov, Jure Engelsberger, Martin Fujan, Žiga Sever, Nik Leban, Suna Srdić, Flora Omerčević in Selom Koffi Kudjie.

35. grafični bienale Ljubljana z naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa je vrata odprl 15. septembra in se bo sklenil v nedeljo, 14. januarja.

Naslednji arhitekturni bienale v Benetkah, ki bo potekal od 24. maja do 23. novembra 2025, bo kuriral italijanski arhitekt in inženir Carlo Ratti.

Ratti predava na Tehnološkem inštitutu Massachusetts (MIT) in na milanski politehniki. Je direktor Senseable City Lab ter ustanovni partner arhitekturnega in inovacijskega biroja CRA-Carlo Ratti Associati (Torino, New York in London).

Diplomiral je na torinski politehniki in Ecole Nationale des Ponts et Chaussees v Parizu. Pozneje je opravljal magisterij in doktorat na Univerzi v Cambridgeu v Združenem kraljestvu, doktorski študij pa dokončal kot Fulbrightov štipendist na MIT-u.

Je eden od desetih najbolj citiranih strokovnjakov na področju urbanizma ter soavtor več kot 750 publikacij. Redno objavlja mnenjske eseje v mednarodnih medijih, kot so The New York Times, Financial Times, The Guardian, Project Syndicate, Le Monde, Süddeutsche Zeitung, Corriere della Sera, La Repubblica in El Pais.

Kuratorske izkušnje je pridobil v različnih državah. Med drugi je bil programski direktor na Inštitutu za medije, arhitekturo in oblikovanje Strelka v Moskvi, kustos paviljona BMW Guggenheim v Berlinu in kustos paviljona Future Food District na Expo 2015 v Milanu. Bil je tudi sokurator drugega bienala oblikovanja v Portu leta 2021.

Njegova dela je bilo mogoče videti v newyorškem Muzeju moderne umetnosti MoMA, na mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah, v Muzeju oblikovanja v Barceloni, Muzeju znanosti v Londonu in MAXXI v Rimu.

Filozof čutnega mesta
Revija Time je tri njegove projekte – digitalni vodni paviljon, koebenhavnsko kolo in Scribit – uvrstila na seznam najboljših izumov leta. Revija Fast Company ga je razglasila za enega od “najvplivnejših oblikovalcev v Ameriki”, revija Blueprint pa ga je uvrstila med “ljudi, ki bodo spremenili svet oblikovanja”. Bloomberg ga je označil za “filozofa čutnega mesta”.
Arhitektura mora izkoristiti vso inteligenco okoli nas.

“Arhitekti o sebi radi mislimo, da smo pametni, vendar je resnična inteligenca prisotna povsod. Iznajdljivost evolucije, vse večja moč računalnikov in kolektivna modrost množice. Da bi se lahko soočili z razgretim svetom, mora arhitektura izkoristiti vso inteligenco okoli nas,” so Rattijeve besede navedli v sporočilu za javnost. Kot je še zapisal, je počaščen, da ima priložnost kurirati arhitekturni bienale 2025.

Rattijevo imenovanje za kuratorja 19. arhitekturnega bienala v Benetkah je priporočil predsednik ustanove Roberta Cicutta.

Na Balkanskem arhitekturnem bienalu so slovenska dela dobila prvo nagrado kar v treh kategorijah: v kategoriji arhitektura, v kategoriji interier in najboljši odgovor na temo bienala. Poleg tega so slovenska dela prejela še šest drugih nagrad in priznanj. Skupno je skoraj tretjina nagrad in priznanj pripadla slovenskim delom.

Prve tri nagrade v omenjenih kategorijah so prejele novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasi, prenova objekta Litostrojska 56 oziroma L56 ter objekt vrtec Bohinj. Po mnenju poznavalcev je uspeh slovenskih del na Balkanskem arhitekturnem bienalu dodaten dokaz, da je slovenska arhitekturna produkcija napredna in kakovostna tudi na mednarodni ravni.

“Lebdeča streha”, ki se zlije z okolico
Kot so sporočili iz ljubljanskega arhitekturnega biroja Scapelab, je v kategoriji arhitektura prvo nagrado prejela novogradnja bazenskega kompleksa v Češči vasi pri Novem mestu, delo avtorjev arhitekturnega biroja Enota. Oblikovanje bazenskega kompleksa z zahtevno konstrukcijo je v tem primeru reducirano na veliko, lebdečo streho. Nosilna betonska konstrukcija je enostavna in racionalna, zunanja pojavnost pa reinterpretira tradicionalno skodlasto streho.

Novo življenje za industrijsko halo
V kategoriji interierja je prvo nagrado prejela prenova objekta Litostrojska 56 oziroma L56. Jure Grohar in Anja Vidic sta zasnovala revitalizacijo nekdanje industrijske hale in jo prenovila v prostor za dogodke z enostavnim zlaganjem barvanih opečnatih zidov. Ta prenova je pokazala način, kako racionalno in učinkovito iz propadle industrije ustvariti nove priložnosti. V tem objektu bo v času prenove gostovala ljubljanska Drama.

V kategoriji najboljši odgovor na letošnjo temo bienala, ki je bila “nazaj h koreninam”, je žirija prvo nagrado podelila objektu vrtca Bohinj, katerega avtorji so Ana Jerman in Janja Šušnjar (ARREA) ter Sofia Romeo Gurrea-Nozaleda in Miguel Sotos Fernandez-Zuniga (KAL A). Vrtec, ki svojo pojavnost gradi na reinterpretaciji slovenske ruralne arhitekture, je obenem tradicionalen, a popolnoma sodobno izčiščen.

Drugo nagrado v kategoriji interier je prejela odprta knjižnica v OŠ Vič avtorjev ARP Studio. Gre za prefinjen mali poseg v šoli, ki iz nekoč opuščenega hodnika ustvari prostor, kjer se učenci z veseljem zadržujejo ter se srečujejo s knjigami, medtem ko prehajajo med razredi.

Drugo nagrado v kategoriji urbanizma je prejel še en rprojekt v novomeški okolici, brv v Irči vasi avtorjev Jereb in Budja. Tretjo nagrado v kategoriji najboljšega odgovora na temo bienala je prejelo nadkritje ostalin Žičke kartuzije arhitekturnega biroja Medprostor, ki s pomično streho in prefinjenim posegom revitalizira ostaline ene najpomembnejših cerkva na Slovenskem.

Priznanja so prejeli še projekti Podzemni wellness (Kosi in partnerji) in Revitalizacija Stare steklarske na Ptuju (Elementarna). Priznanje je prejela tudi revija Outsider za vzpostavitev in vodenje Centra za gradnjo z zemljo, kjer na participatoren način proučujejo možnosti gradnje sodobnih objektov s starodavno tehniko zbite (butane) zemlje.

Balkanski arhitekturni bienale je prireditev, ki jo vsake dve leti organizira fundacija v Beogradu s podporo beograjskega Mestnega muzeja in srbske Fakultete za arhitekturo. Pri organizaciji bienala sodelujejo selektorji iz osmih držav; poleg Slovenije še iz Romunije, Bolgarije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore in Albanije. Selektorji izberejo najboljša dela, nastala v posamezni državi v zadnjih letih, ter jih povabijo k razstavljanju na bienalu.

Med razstavljenimi deli mednarodna žirija izbere zmagovalce v petih kategorijah – arhitektura, urbanizem, interier, nerealizirani projekti in najboljši odgovor na temo bienala.d