DEDIŠČINA
Kulturni projekt Libertas v Kopru podprt tudi z evropskimi sredstvi

Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo 1,74 milijona evropskih sredstev za projekt Libertas – stičišče kultur, s čimer želijo oživiti razvrednoteno urbano območje z vzpostavitvijo kulturnega stičišča v prenovljenem skladišču soli.
Mestna občina Koper bo v okviru projekta, sofinanciranega z evropskimi sredstvi, prenovila objekt nekdanjega skladišča soli ob Izolskih vratih – Libertas v Kopru. Projekt bo omogočil revitalizacijo 2.788,9 kvadratnih metrov prenovljenih in do sedaj slabo izkoriščenih površin in s tem pripomogel k rekonstrukciji kulturnega spomenika lokalnega pomena ob starem mestnem jedru. Izboljšal se bo družbeni vidik rabe prostora, saj bo po izvedbi projekta območje z novimi ureditvami in kulturnimi vsebinami postalo dinamičen, programsko bogat in družbeno živahen ter varnejši in prijetnejši prostor, zanimiv tudi za večkraten obisk, tako prebivalcev kot obiskovalcev Kopra.

Koprski župan Aleš Brežan je na februarski novinarski konferenci navedel, da bo polovico sredstev zagotovila Mestna občina Koper, drugo polovico pa vlada ter sredstva iz Evropske unije. Koprski župan je še napovedal, da bosta v 200 let starem prenovljenem skladišču dve dvorani za skupaj približno tisoč ljudi. Matjaž Bolčina iz arhitekturne pisarne ARP Studio, ki bo bedel nad projektom, je ob tem pojasnil, da veliko manevrskega prostora pri oblikovanju novih prostorov niso imeli, saj je objekt dolg sto ter širok le 12 metrov in je tudi spomeniško zaščiten. Spomnil je, da se Libertas nahaja na lokaciji, na kateri je na voljo malo mestnega parterja, zaradi česar so se odločili manjkajoče zunanje površine umestiti v samo stavbo.

“V sredini bo ogromna avla, ki smo jo poimenovali notranji trg, s tega trga pa bomo na levo in desno dostopali tako do večje kot tudi do manjše koncertne dvorane, hkrati pa tudi do galerije,” je pojasnil. Velika koncertna dvorana bo lahko gostila 700 obiskovalcev, v manjši pa bo na voljo približno 200 stojišč oziroma sto sedišč.
DEDIŠČINA
Povezani v ohranjanju dediščine: Z vstopnico za Divje babe pomagate bolnici Franja

Zavod za turizem Cerkno bo od vsake prodane vstopnice za Arheološki park Divje babe en evro namenil za obnovo Partizanske bolnice Franja, ki je bila v ujmi leta 2023 močno poškodovana in ostaja zaprta za obiskovalce. Gre za nadaljevanje pobude, ki se je začela že lani, ko sta Zavod Cerkno in Mestni muzej Idrija z dobrodelnim koncertom za obnovo zbrala več kot 10.000 evrov.
Dogovor o nadaljevanju sodelovanja sta letos znova potrdila Gregor Novakovič, direktor cerkljanskega zavoda, in Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija. S simbolno gesto – prispevkom od vstopnic – želita združiti pomen naravne in kulturne dediščine ter spodbuditi širše sodelovanje v regiji.
»Zavedamo se, da znesek ni velik, vendar predstavlja pomembno simbolno podporo in krepi sodelovanje med lokalnimi ustanovami,« poudarja Novakovič. Po njegovih ocenah bo do konca leta v sklad za Franjo dodanih okoli 1.000 evrov iz prodaje vstopnic.

Obnova Franje kot skupnostni projekt
Direktor muzeja Miha Kosmač izpostavlja pomen tovrstnih pobud:
»Zbiranje sredstev ni le finančna kampanja, temveč način povezovanja skupnosti in izražanja spoštovanja do ene najpomembnejših zgodb humanosti na Slovenskem.«
Na posebnem računu za obnovo bolnice Franja je bilo doslej zbranih že več kot 53.000 evrov donacij. Zbiranje prispevkov posameznikov, ustanov in organizacij še poteka.
Medtem se na terenu nadaljuje sanacija zalednega območja, ki je predpogoj za začetek konservatorskih in gradbenih del na samih objektih bolnišnice. Obnovitvena dela bodo financirana z državnim in donatorskim denarjem, njihov cilj pa je čimprejšnje ponovno odprtje Franje za javnost.

Simbolno povezovanje naravne in kulturne dediščine
Pobuda povezuje dve pomembni točki cerkljanske regije: Divje babe kot eno najstarejših paleolitskih najdišč v Evropi in Franjo kot spomenik etične pokončnosti in solidarnosti iz časa druge svetovne vojne. V času, ko turizem vedno pogosteje prevzema tudi družbeno odgovorno vlogo, je tovrsten projekt zgled, kako lahko kulturne ustanove aktivno prispevajo k varovanju skupnih vrednot.
DEDIŠČINA
Grad Cmurek dobil status kulturnega spomenika državnega pomena

Vlada Republike Slovenije je grad Cmurek razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. S tem je enemu najstarejših srednjeveških gradov v Sloveniji priznala njegov izjemen pomen in mu zagotovila najvišjo stopnjo varstva kulturne dediščine. Tak status pomeni sistematično zaščito arhitekturnih, zgodovinskih, krajinskih in arheoloških vrednot ter spodbuja trajnostno ohranjanje kulturne identitete prostora.
Po podatkih Ministrstva za kulturo so v odloku o razglasitvi natančno opredeljene varovane sestavine spomenika, njegovo vplivno območje ter varstveni režimi, ki določajo pogoje za posege, vzdrževanje in rabo območja. Poseben poudarek je namenjen tudi ohranjanju vedut, dostopnosti in trajnostni rabi dediščine.
Grad Cmurek, danes dom Muzeja norosti, s svojo dolgo zgodovino in arhitekturno vrednostjo velja za enega najpomembnejših kulturnih spomenikov na Štajerskem. V stavbni zasnovi se prepletajo elementi romanike, gotike in renesanse, prostorsko pa grad obsega renesančno dvorišče, historične vrtove, grajsko kaščo in značilno krajinsko okolico.
Razglasitev predstavlja pomembno poglavje v zgodovini tega grajskega kompleksa, ki je bil od leta 1954 do 2004 dom zavoda za duševno in živčno bolne. Po zaprtju zavoda je grad ostal v upravljanju Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec, vendar brez konkretnih vsebin ali urejene rabe. Leta 2014 je lokalna skupnost ustanovila Muzej norosti, s ciljem oživiti in ohraniti opuščeni grajski objekt ter hkrati ozaveščati o zgodovini institucionalizacije in duševnega zdravja.

Od leta 2016 so se občasno pojavljali poskusi, da bi lokalno iniciativo odstranili iz grajskih prostorov. Leta 2021 je SVZ Hrastovec Muzeju norosti preklical soglasje za uporabo prostorov in mu odredil, da se mora v 30 dneh izseliti. Po menjavi vodstva zavoda je uspelo doseči dogovor, ki je omogočil nadaljnje delovanje muzeja na gradu. Ob tej priložnosti so prostore temeljito očistili in uredili, država pa je po dolgem času namenila tudi prva finančna sredstva za nujna obnovitvena dela – 50.000 evrov iz razpisa Ministrstva za kulturo. Ta bodo namenjena sanaciji zamakajočih žlebov in obnovi lesenega mostovža, ki vodi do grajskega poslopja. A za celovito obnovo bi bilo potrebnih bistveno več sredstev.
Grad Cmurek, ki je bil dolga leta zaprt za javnost, danes predstavlja primer dobre prakse trajnostnega ohranjanja kulturne dediščine – ne le skozi restavracijo objektov, temveč tudi z vsebinami, ki širijo zavest o socialni in okoljski pravičnosti ter človekovih pravicah.
DEDIŠČINA
Geopark Karavanke prejel Kugyjevo nagrado za živo kulturno dediščino

Skupnost koroških Slovencev in Slovenk (SKS) je letošnjo Kugyjevo nagrado podelila Unescovemu globalnemu Geoparku Karavanke. Nagrado, ki jo običajno prejmejo posamezniki, je geopark prejel za ohranjanje žive kulturne dediščine na območju, ki povezuje pet občin v Sloveniji in devet v Avstriji.
Po besedah SKS nagrada priznava zasluge Geoparka Karavanke pri vzpostavljanju tesne povezanosti med človekom in naravo v prostoru, kjer se prepletajo visoke estetske, ekološke, kulturne in politične vrednote. Slavnostna podelitev bo 27. maja v vasi Tihoja na avstrijskem Koroškem.


Unescov globalni Geopark Karavanke je čezmejna destinacija bogata z geološko dediščino, ki obiskovalcem ponuja edinstvena naravna in kulturna doživetja. Glavni cilji geoparka so:
- ohranjanje geoloških in naravnih virov,
- zaščita kulturne dediščine,
- ozaveščanje in izobraževanje javnosti,
- gospodarski razvoj z nadradnim (sonaravnim) turizmom,
- krepitev čezmejnega sodelovanja in celosten razvoj regije.

Kugyjevo nagrado SKS običajno podeljuje posameznikom, ki s svojim delom pomembno prispevajo k kulturnemu, izobraževalnemu, političnemu, gospodarskemu, športnemu ali širšemu zbliževanju narodov na Koroškem in v alpsko-jadranski regiji.
V spomin na zapuščino Juliusa Kugyja
Nagrada nosi ime po Juliusu Kugyju, večjezičnemu in multikulturnemu alpinistu ter avtorju gorniške literature, čigar družinski korenine segajo v spodnjo Ziljsko dolino, Gorico in Trst ter Julijske Alpe v današnji Sloveniji. Zamisel nagrade temelji na ideji zbliževanja alpsko-jadranske regije v trikotniku Koroška–Slovenija–Furlanija.
Lani je Kugyjevo nagrado prejel kulturni ustvarjalec, zborovodja in dolgoletni lokalni politik Franz Starz.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Predstavljen projekt, ki bo Slovenijo zastopal na beneškem arhitekturnem bienalu
-
GRADNJA2 meseca nazaj
18 milijonov evrov za vrtec v Luciji, zaradi poplavnega območja bo dvignjen 1,2 metra
-
Arhitektura3 tedni nazaj
Plečnikova nagrada letos Pokopališču Ankaran
-
RAZSTAVA2 meseca nazaj
Telesa pokrajin: razstava Zorana Mušiča na gradu Štanjel v okviru EPK!
-
Dizajn4 tedni nazaj
Med finalisti DesignEuropa 2024 tudi slovenski oblikovalec Žan Kavčič
-
PRENOVE/OBNOVE2 meseca nazaj
Inšpekcijski nadzor ni našel nepravilnosti pri obnovi gradu Turjak
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Projekt Šola prenove: priznanja za kakovostno prenovo stavbne dediščine
-
DOGODKI4 tedni nazaj
Slavnostna otvoritev gradnje Emonike – tudi s časovno kapsulo med temelji