EKOLOGIJA
Krvavški vodovod po dolgih letih znova uradno v uporabi

Krvavški vodovod je vendarle v uporabi. Skrbel bo za skoraj 30.000 prebivalcev in 15.000 zaposlenih. Vreden je 15 milijonov evrov, od tega sta polovico prispevala država in EU, preostalo pa lokalne skupnosti.
Župan Občine Cerklje na Gorenjskem Franc Čebulj ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan sta včeraj uporabi uradno predala nov krvavški vodovod. Slovesnost se je odvila pred sodobno vodarno za pripravo pitne vode pod Krvavcem, zgrajeno v sklopu kohezijskega projekta Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 1. sklop. Projekt je velikega pomena, saj prinaša v sodelujočih petih občinah zanesljivo oskrbo s pitno vodo za skoraj 30.000 prebivalcev ter 15.000 prebivalcev, ki delajo v gospodarstvu. Vrednost naložbe, ki jo poleg občin sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada, znaša skupaj okrog 15 milijonov evrov.
V sklopu kohezijskega projekta Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 1. sklop so uredili novo vodovodno zajetje pod Krvavcem in zgradili več kot 24 kilometrov cevovodov, sodobno vodarno za pripravo pitne vode z mehanskim čiščenjem, vodohran Taber z velikostjo 900 kubičnih metrov in 10 vodovodnih vozlišč.

Projekt prinaša zanesljivo oskrbo s pitno vodo za skoraj 30.000 prebivalcev občin Cerklje na Gorenjskem, Komenda, Šenčur, Vodice in deloma tudi Kranj ter za 15.000 zaposlenih na območju omenjenih petih občin. Z novim vodovodnim omrežjem in sodobnim sistemom za čiščenje vode bo zanesljivost oskrbe z vodo večja, kakovost vode pa boljša.
Čebulj: Občani si lahko natočijo kakovostno pitno vodo
Kot je povedal Čebulj, se je po 20 letih uresničila želja, da si občani lahko natočijo kakovostno pitno vodo. Prva odločitev sodelujočih občin, da s skupnimi močmi zgradijo novo infrastrukturo za vodooskrbo, je bila sprejeta že pred 15 leti, leta 2009 pa je bil podpisan tudi medobčinski sporazum za projekt.
Pripravljena je bila projektna dokumentacija, vendar jim na treh razpisih v letih 2012 in 2013 ni uspelo dobiti izvajalca, ki bi ponudil ustrezno ceno. Najnižja ponudba je namreč znašala 17 milijonov evrov. Nato so občine v dogovoru z okoljskim ministrstvom projekt racionalizirale in šle v novo projektiranje.
Leta 2019 je bil izveden javni razpis, pri katerem se je znova zapletlo, vendar so na začetku leta 2020 vendarle lahko podpisali pogodbo z izbranim izvajalcem Gorenjsko gradbeno družbo. Sredi leta 2020 so stekla dela, ki bi morala biti končana v 650 dneh, vendar se je zaradi pandemije in težav z zemljišči izvedba podaljšala na kar 1040 dni.

Občine so se sprle, razlike še niso zglajene
Projekt pa ni bil zahteven le zaradi zapletov pri pripravi dokumentacije, javnih razpisih in pridobivanju zemljišč, temveč se je zapletlo tudi s financiranjem, pri katerem je nastal spor med občinami. “Ne glede na vse težave smo nadaljevali, da se krvavški vodovod vendarle realizira,” je izpostavil Čebulj.
Novi vodovodni sistem je februarja dobil uporabno dovoljenje in je zdaj v poskusnem obratovanju. Ni pa projekt še povsem dokončan, potrebnega bo še nekaj strokovnega dela. Prav tako bo treba počrpati še del evropskih sredstev in najti dodatnih 600.000 evrov, za kolikor se je projekt v teku izvedbe podražil. Pri tem Čebulj računa na pomoč ministrstva.
Minister Brežan verjame, da bodo težave in malenkosti, ki še ostajajo v povezavi s tem projektom, znali rešiti z dialogom in ne bo potrebe po sodni poti. Z mediacijo se bo zdaj, kot kaže, rešil tudi spor o financiranju med občinama Cerklje in Šenčur. Kot je povedal šenčurski župan Ciril Kozjek, sta oba s Čebuljem stopila korak nazaj in našla skupno rešitev, ki bo tudi z vidika računovodskih izkazov zadovoljiva za obe občini. Dogovor bosta na sodišču podpisala v ponedeljek.
Brežan: Vodooskrba je rdeča nit kohezijske politike
Brežan je izpostavil, da številni zapleti pri izvedbi kažejo na to, kako kompleksni in težki so ti projekti. “Ko pridemo na odprtje, se tistim, ki v projekt niso bili vključeni, zdijo stvari samoumevne, vendar pa vsi, ki se s projektom ukvarjajo, vedo, koliko ovir je treba preskočiti na poti, da se lahko na koncu prereže trak,” je dejal.
Dodal je, da je vodooskrba rdeča nit slovenske kohezijske politike. V finančni perspektivi, ki se zaključuje, je bilo izvedenih 22 projektov voodoskrbe, za katere je bilo skupaj iz evropskega in slovenskega proračuna namenjenih 171 milijonov evrov.
Za 15 milijonov evrov vreden projekt krvavškega vodovoda sta država in EU iz kohezijskega sklada prispevala skupaj 7,2 milijona evrov. Preostala sredstva so zagotovile občine investitorke, in sicer Cerklje s 43-odstotnim deležem, Kranj z 11-odstotnim, Šenčur s 16-odstotnim ter Vodice in Komenda s po 15-odstotnim deležem.
Tudi naslednja finančna perspektiva se bo v veliki meri posvetila področju vodooskrbe, je napovedal Brežan. Kot je pojasnil, bo na voljo 92 milijonov evrov. Ključno usmeritev pa je nakazala lanska suša, tako bodo sredstva prioritetno namenjena vodooskbi slovenske Istre.
EKOLOGIJA
Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!

V sodobnem svetu, kjer trajnost postaja nujna in potrebna ter se odgovornost do okolja prebuja bolj kot kadar koli prej, se postavlja ključno vprašanje: kako lahko eleganco svojega doma združimo s premišljenim ravnanjem z biološkimi odpadki?
Poglobimo se v dejstva – vsako leto se v Sloveniji nabere neverjetnih 328.000 ton bioloških odpadkov, kar pomeni približno 140 kilogramov smeti na prebivalca. To ni le breme za naše okolje, temveč tudi izvor toplogrednih plinov, ki so kar 25-krat močnejši od ogljikovega dioksida. A ne pozabimo, da ti odpadki nosijo tudi potencial, ki ga lahko izkoristimo v svojo korist. Oglejmo si, kaj nam ponujata Organko Daily in Bokashi Organko.


Spoznajte trajnostnega junaka med koši za biološke odpadke – Organko Daily, ki je prejel tudi prestižno nagrado Red Dot za oblikovanje. Tukaj se kreativnost, eleganca in funkcionalnost združijo v izjemni 3,3-litrski posodi, narejeni iz 90 odstotkov reciklirane potrošniške plastike, kamor lahko enostavno odlagate biološke odpadke. Ta inovativna posoda presega meje običajnega s čistimi linijami, preprosto uporabo in sodobno estetiko. Njena vsestranskost je osupljiva: omogoča vam opustitev plastičnih vrečk, preprosto izpraznjenje v rjav zabojnik ali celo neposredno dodajanje v Bokashi Organko kompostnik, če želite narediti dodaten korak v trajnostno prihodnost.
Kompostniki Bokashi Organko so v nasprotju z ustaljenim prepričanjem, da so ostanki hrane samo obremenjujoči odpadki. Nasprotno, ti ostanki so neprecenljiv vir za novo življenje! Z dodatkom mikroorganizmov ustvarite odlično osnovo za izjemno kompostiranje in obenem pridobite dragoceno fermentacijsko tekočino. Uporabite kompost za nego zunanjih zelenic, sadnih dreves ali gredic; naravno in hranilno bogato tekočino pa lahko uporabite tudi za zalivanje sobnih rastlin. V dobi, ko se trudimo ustvariti razkošne vrtove, cvetoče notranje rastline in zagotoviti celovito visokokakovostno oskrbo, postanejo prednosti takšne uporabe organskih odpadkov več kot očitne.


Organko Daily in Bokashi Organko sta več kot le izdelka – sta simbola vaše predanosti do narave in odločenosti, da ustvarite pozitiven vpliv na svet okoli sebe. Z njima bo vaša kuhinja postala navdih za druge, saj boste s ponosom delili svojo pot trajnostne preobrazbe.

EKOLOGIJA
Opazovanje biotske raznovrstnost tudi s sateliti

Spremembe življenja na Zemlji pomagajo spremljati tudi NASINI sateliti – kako jim to uspeva?
Da igrajo podnebne spremembe vse večjo vlogo pri globalnem upadu biotske raznovrstnosti – raznolikosti življenja na Zemlji, že vemo, toda marsikdaj se nam pojavi vprašanje, kako lahko znanstveniki to sploh zaznajo. Eden od načinov je uporaba satelitov ter podatkov, ki jih ti zberejo.
Tako so prav NASINI sateliti zaznali, da se je občutno zmanjšalo število ptic, kar lahko zaznamo tudi v svoji okolici – se tudi vam dozdeva, da je ptičjega žvrgolenja vse manj? Študija iz leta 2019, ki jo je izvedel Laboratorij za ornitologijo na univerzi Cornell, je ocenila, da so v Severni Ameriki izgubili približno 3 milijarde divjih ptic, kar je 29 % manj kot leta 1970. Glavni vzrok za to so človekove aktivnosti.
Toda prizadete niso le ptice … Poročilo Medvladne platforme o biotski raznovrstnosti ocenjuje, da je ogroženih približno en milijon rastlinskih in živalskih vrst. Na biodiverziteto ter naravno ravnovesje življenja na Zemlji vpliva več dejavnikov, vsem pa je skupno nekaj – človeška aktivnost.
To vključuje izgubo habitatov zaradi krčenja gozdov, sprememb rabe zemljišč in podnebnih sprememb. Naraščajoče globalne temperature, bolj kisli oceani in ekstremni vremenski dogodki – od vročinskih valov in suš do poplav in požarov – hitro spreminjajo globalne ekosisteme. Večji organizmi običajno potrebujejo tisoče do milijone let, da se prilagodijo novim podnebjem, zato je trenutno hitro spreminjanje Zemljinega podnebja pravi pekel.
Kako torej biotsko raznovrstnost spremlja NASA?
NASA sodeluje s partnerji po vsem svetu ter v skoraj realnem času, povezuje satelitske podatke z meritvami na terenu. S pomočjo teh meritev znanstveniki hitro ugotavljajo, kaj se dogaja in kakšen vpliv ima na planet.
Sateliti že desetletja spremljajo spremembe življenja na Zemlji. Satelitski podatki, kot na primer podatki iz programa Landsat in drugih satelitov, skupaj z zemeljskimi podatki, pomagajo znanstvenikom ustvariti celovitejšo sliko tega, kaj se dogaja na planetu in zakaj.

Kako torej vemo, kaj se dogaja z življenjem na Zemlji?
NASA sateliti igrajo ključno vlogo pri zbiranju podatkov o biotski raznovrstnosti iz daljave, pogosto iz orbite. To je tisto, kar imenujemo oddaljeno zaznavanje. Satelitski posnetki, ki se združujejo z zračnimi in terenskimi podatki, pomagajo prikazati, kje rastline in živali živijo in uspevajo v določenem času, kar omogoča dolgoročno sledenje sprememb.
Nova tehnologija oddaljenega zaznavanja lahko pomaga razširiti naš pogled na okolje in uvid v to, kako se spreminja. To vključuje napredovanje satelitov za zbiranje hiperspektralnih podatkov, ki identificirajo sestavo predmeta ali organizma na podlagi njegove interakcije z svetlobo.
S pomočjo podatkov znanstveniki lahko pomagajo ugotoviti, kako okoljske spremembe vplivajo na različne vrste rastlin v ekosistemih. Ta nova spoznanja lahko dopolnijo manjkajoče informacije o tem, kako se ekosistemi spreminjajo zaradi človekovih dejavnosti, zlasti na oddaljenih in težko dostopnih območjih, ter tako zagotavljajo bolj celovito globalno sliko.
EKOLOGIJA
Slovenija potrebuje kavcijski sistem za embalažo pijač, saj je dokazano učinkovit

Slovenija po izsledkih študije potrebuje kavcijski sistem za embalažo pijač, če želi izpolniti cilje na področju ločenega zbiranja in recikliranja embalaže, so navedli v Združenju industrije pijač. Za uvedbo kavcijskega sistema bo Slovenija po njihovih ugotovitvah potrebovala najmanj 18 mesecev. Predlagajo kavcijo v višini 20 centov.
Kot je pokazala študija, ki jo je za Združenje industrije pijač opravil norveški strokovnjak Ole Lund Haugen, v Sloveniji obstaja tveganje nedoseganja nacionalnih in evropskih ciljev za leti 2025 in 2029 na področju ločenega zbiranja embalaže PET in recikliranja.
“Študija ugotavlja, da kavcijski sistem v Sloveniji potrebujemo za izpolnitev ciljev za leti 2025 in 2029 ter za zagotavljanje zadostnih količin recikliranega materiala za krožno gospodarstvo. Predlaga, da je slovenski kavcijski sistem shema ločenega zbiranja za doseganje ciljev Slovenije in EU, ki bi zagotavljala zadostno količino recikliranega materiala za doseganje sedanjih in prihodnjih ciljev,” so zapisali v združenju, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).
Glede na izsledke študije bi morala biti udeležba proizvajalcev pijač obvezna, prav tako bi morala prodajna mesta embalažo pijač prevzemati. “Posebej poudarja, da Slovenija potrebuje en nacionalni sistem, ki ga na neprofitni osnovi vodi tako imenovani administrator. Ta bi bil zadolžen za celotno organizacijo delovanja sistema in upravljanje, vodil pa bi ga odgovorni sektor, to je sektor proizvodnje pijač,” so zapisali.
Vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo SUP je dopolnitev oziroma nadgradnja kavcijskega sistema za embalažo za ponovno polnjenje. “Pomembno je, da je kavcijski sistem transparenten sistem, ki za svojo vzpostavitev zahteva več časa, najmanj 18 mesecev od podelitve licence podjetju administratorju,” so izpostavili.
Potrošnikom bi morala biti kavcija po njihovem prepričanju v celoti povrnjena in prikazana ločeno od maloprodajne cene pijače.
Po predlogu združenja bi kavcijski sistem zajel plastenke PET in pločevinke v kategorijah brezalkoholnih pijač, embalirane vode, sokov in nektarjev, piva ter mešanic na osnovi piva ali vina. Vključeval bi embalažo prostornine od enega decilitra do treh litrov. Predlagajo kavcijo v višini 0,20 evra, za katero se ne bi obračunaval davek na dodano vrednost.
Združenje ob tem predlaga oblikovanje enega osrednjega zbirnega in sortirnega centra v osrednjem delu Slovenije ter dve lokalni središči za prekmurski in primorski del Slovenije. “Treba pa bo izvesti tudi študijo mapiranja trgovin in prodanih prostornin oziroma prevzemnih količin,” so navedli.

Predstavitve izsledkov študije se je udeležil tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer. Kot je povedal, na ministrstvu kavcijski sistem ocenjujejo kot ustrezen ukrep za dosego ciljev na področju embalaže pijač. “Poleg tega zmanjšuje količine odpadkov v okolju, ohranja vire, spodbuja krožno gospodarstvo in preprečuje tudi onesnaževanje s plastiko, kar je velika globalna skrb,” je dejal.
“Sistem ponovno uporabljive embalaže je v preteklosti odlično deloval”
Evropska komisija pa pripravlja tudi posebno uredbo o embalaži, ki predvideva obvezne deleže pijač, ki bodo morale biti na trgu unije v embalaži za ponovno uporabo. “Če kdo misli, da predlog evropske uredbe le spodbuja enakovredne kavcijske sisteme tudi za povratne steklenice, ga vabim, da kupi pivo ali vino v ponovno napolnjeni plastenki ali pločevinki. Brez več povratnih steklenic enostavno ne bomo dosegli zadanih ciljev,” je opozoril Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja.

Za oživitev povratne embalaže si prizadevajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). “Res ne vidimo smisla v tem, da namesto sistema ponovno uporabljive embalaže, ki je v preteklosti že odlično deloval, večino pijač kupujemo v plastenkah, za recikliranje in ponovno izdelavo katerih porabljamo dragocene vire. Pravzaprav bi bilo zelo smelo, če bi povratno embalažo postopno začeli uvajati tudi na drugih področjih,” je ocenil Boštjan Okorn iz ZSP.

Koliko plastenk porabimo v Sloveniji?
Slovenci smo leta 2020 porabili 236 milijonov plastenk za pijače (približno 115 na prebivalca), kar je malo manj kot leta 2019 (257 milijonov plastenk). Ločeno smo jih zbrali približno 63 odstotkov, kar je 11 odstotnih točk manj kot leto poprej.
Še bolj pomenljiv je podatek, da je izvajalcem sortiranja iz mešane odpadne embalaže uspelo »rešiti« (izsortirati) zgolj 8,25 odstotka plastenk, ki so jih nato poslali v reciklažo – a to ne pomeni nujno, da so bile ponovno uporabljene za polnjenje pijač.
-
KULTURA2 meseca nazaj
Poplave prizadele številne kulturne objekte in dediščino
-
OKOLJE2 meseca nazaj
Kakšna je onesnaženost voda in tal na poplavljenih območjih?
-
GRADNJA2 meseca nazaj
Napovedana je postavitev številnih montažnih mostov po Sloveniji
-
EKOLOGIJA1 teden nazaj
Trajnostna eleganca v svoji kuhinji!
-
Akustika3 tedni nazaj
Terme Snovik vabijo projektante za izdelavo projektne dokumentacije novega hotela in rekonstrukcije wellnessa
-
DEDIŠČINA2 tedna nazaj
Do odprtja olimpijskih iger bo obnovljen osrednji zvonik pariške Notre-Dame
-
Slovenija1 mesec nazaj
EPK 2025: predvidena je prenova celotnega Trga Evrope
-
OKOLJE1 mesec nazaj
Komunalno blato onesnažuje vodo na Ljubljanskem barju