Na gradu Štanjel danes po večkratnem prestavljanju vendarle odpirajo prvo od treh razstav na temo dela in življenja velikega primorskega slikarja Zorana Mušiča z naslovom Mušič – telesa pokrajin. Naslednjo razstavo, Mušič – pokrajine teles, naj bi odprli na gradu Dobrovo 14. maja, v Pokrajinskih muzejih v Gorici pa odpirajo razstavo Zü​riška soba 25. maja, na dan obletnice Mušičeve smrti.

Na prvi razstavi na gradu Štanjel je razstavljenih okoli trideset oljnih platen, ki so jih posodili iz muzejev in zbirk, tudi zasebnih. Kustosinja razstave dr. Nelida Nemec se je odločila, da v preddverju gradu postavi Mušičeva dela iz mariborskega in ljubljanskega obdobja, v preostalih treh sobah prvega nadstropja pa je izpostavila dela iz njegovih znamenitih ciklov, kot so Konjički, Dalmatinski motivi, Kamnita pokrajina, Sienska pokrajina, Umbrijska pokrajina, Nismo poslednji, Vegetativni motiv, ki so nastali med letoma 1947 in 1974. Grad Štanjel je poseben v tem, da bedi tudi nad zapuščino likovnega umetnika Lojzeta Spacala. Zato je kustosinja oba ustvarjalca postavila tudi v dialog.

Mušič je umetnik z izrazitim zgodovinsko izpričanim avtorskim profilom, ki ga s slikarskimi dosežki ni mogoče postaviti v umetniška gibanja ter smeri povojnega modernizma in zgodnjega postmodernizma.

Nelida Nemec, kustosinja

»Mušič je umetnik z izrazitim zgodovinsko izpričanim avtorskim profilom, ki ga s slikarskimi dosežki ni mogoče postaviti v umetniška gibanja ter smeri povojnega modernizma in zgodnjega postmodernizma. V teh velikih epohah je bil samohodec, prepoznaven in prepoznan kot individualen primer,« je povedala kustosinja. »Z razstavo pa se na svojstven način vrača v kraje, ki jih je imel rad od svojega otroštva ter so v njegovem življenju in delu pustili močne sledi.«

Ob treh večjih razstavah sledita še dve razstavi Mušičevih grafik

Po zaprtju razstav v Štanjelu in na Dobrovem bo na istih lokacijah od sredine septembra do prvih dni januarja 2026 razstavljena donacija več kot 130 grafičnih listov, ki jih je umetnik konec 80. let podaril občini Nova Gorica. Grafike so bile na ogled na dvorcu Dobrovo od leta 1991, ko je stalno razstavo postavil Goriški muzej pod kuratorstvom Nelide Nemec, do začetka obnove dvorca pred nekaj leti.

Programski vodja GO! 2025 dr. Stojan Pelko je pred odprtjem razstave dejal, da je Mušič poleg arhitekta Edvarda Ravnikarja in psihiatra Franca Basaglie tista simbolna figura, zaradi katere se mora Evropa zazreti v goriško regijo, da bi bolje razumela 20. stoletje. »To ni bila le regija svetovne morije, ampak je danes tudi kraj spomina in zgleda, kako je mogoče z umetniškim pričevanjem preseči grozo, z vizijo graditi novo in s pogumom razbijati okove starega.«

Koordinator projekta pri GO! 2025 Primož Nemec je dodal, da bo razstava na ogled do 6. septembra 2025, potem pa jo bodo transformirali z grafikami iz cikla Nismo poslednji – gre za del zbirke z gradu Dobrovo, kar si bo mogoče ogledati še do januarja. Drugi del iz te zbirke naj bi bil, kot že rečeno, od 14. maja na razstavi na gradu Dobrovo. 

Nova razstava, posvečena javni plastiki Franca Bernekerja, je posvečena tako slavnim delom, ki krasijo javne prostore (npr. atlanti na pročelju Banke Slovenije), kot tudi tistim, ki so ostala na ravni osnutka. Razstava v Mali galeriji Banke Slovenije bo na ogled do 19. aprila.

Palača Banke Slovenije na današnji Slovenski cesti je še danes eden izmed najlepših primerov arhitekture zgodnjega 20. stoletja. Stavbo je projektiral češki arhitekt František Krasny, posamezna dela pa so izvajali lokalni mojstri. Tako je naročilo za mogočne atlante na glavnem pročelju, ki z rokami podpirajo prvo nadstropje stavbe, dobil kipar Franc Berneker. V Mali galeriji Banke Slovenije so umetniku posvetili razstavo Zamišljeno mesto: javna plastika Franca Bernekerja.

Sopotnik slovenske moderne
Berneker je živel in ustvarjal v prelomnem obdobju slovenske zgodovine, v času prebujanja narodne zavesti, obdobju slovenske moderne in sočasno s slikarji impresionisti, s katerimi se je povezal v umetniškem klubu Sava. V zgodovino slovenske umetnosti se je zapisal kot pionir slovenskega modernega kiparstva, vendar je zaradi težkih življenjskih okoliščin in nezavidljivih finančnih razmer danes realiziranih le malo njegovih del.

Mala galerija Banke Slovenije je razstavo pripravila v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti, katere razstava Franc Berneker: Okamenele sanje je bila tudi podlaga za pričujočo razstavo v Ljubljani. Poleg tega je na razstavi skozi korespondenco med umetnikom in naročnikom prvič orisan nastanek atlantov na bančni palači, ki poda tudi ozadje umetnikovih finančnih stisk in ilustrira pogoste zamude pri izvedbah naročil.

Na razstavi so predstavljeni tudi nekateri osnutki spomenikov, ki jih je Berneker načrtoval, a iz različnih razlogov nikoli realiziral. Predstavljenih je pet osnutkov za spomenike, ki so nastali med letoma 1908 in 1918: Osnutek za spomenik Adamiču in Lundru, Osnutek za Kettejev spomenik, Osnutek za Krekov spomenik, Osnutek za spomenik in Osnutek za nagrobnik (Kovinar).

Prešernov trg bi bil lahko videti drugače …
Poseben poudarek je namenjen kipu Franceta Prešerna, ki je v času njegovega nastajanja vzbujal veliko burnih razprav. Berneker je za svoj predlog prejel častno priznanje, a je naročilo za kip, ki danes stoji na Prešernovem trgu, prejel kipar Ivan Zajec. Bernekerjev osnutek sicer ni ohranjen niti na fotografiji, a ga s pomočjo pisnih virov in umetne inteligence poskušajo ponovno obuditi. S tem je, kot so še zapisali v galeriji, razstava posvečena prav tistim Bernekerjevim delom, ki nikoli niso bila realizirana, s čimer želi prikazati zamišljeno mesto, kakršno bi danes morda lahko bilo.

Na Legnu pri Slovenj Gradcu rojen Berneker (1874–1932) je kot akademsko šolani kipar deloval na več področjih. Velik del njegovega opusa predstavljajo portreti, ki se jim je posvečal od študijskih let. Portretiral je različne osebnosti: svoje mecene, prijatelje, znance in druge znane osebnosti takratnega časa, poleg teh pa tudi nekaj otrok in mladostnikov. Pomemben segment njegovega kiparskega snovanja predstavljajo osnutki za spomenike znanim Slovencem, ukvarjal pa se je tudi z nagrobno plastiko.

Slovenija se bo v okviru Milanskega tedna oblikovanja med 7. in 13. aprilom predstavila s projektom Material Bar.

Po besedah Katarine Dekleva, članice kuratorske skupine, ki je projekt zasnovala, je Material Bar zasnovan kot točka, ki povezuje izbrane slovenske ustvarjalce, pri čemer v ospredju ne bodo njihovi izdelki ampak ustvarjalni procesi.

Direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Maja Vardjan je na današnji novinarski konferenci v MAO povedala, da je Milanski teden oblikovanja najprestižnejša svetovna predstavitev oblikovanja ter da se mesto v tem času spremeni v svetovni epicenter oblikovanja s številnimi razstavami, dogodki, simpoziji in performansi.

Projekt Material Bar bo predstavljen v okviru platforme Alcova, ki je bila ustanovljena z namenom predstavljanja eksperimentalnih projektov na sicer opuščenih lokacijah, ki jih oživijo za namen predstavitve oblikovanja. Slovenski projekt bo tako predstavljen v podeželski vili Bagatti Valsecchi, zgrajeni na prelomu 18. in 19. stoletja, v mestu Varedo.

Projekt Material Bar je nastal v produkciji Centra za kreativnost (CzK) pri MAO. Po besedah vodje CzK Anje Zorko je bil izbran na javnem pozivu. Pri tem so, kot je povedala, iskali predloge, ki bi odražali nenehno spreminjajočo se dinamično naravo oblikovalskih praks ter spreminjajoče se razmere v oblikovanju. Želeli so predloge, ki bi izhajali iz specifik lokalnega konteksta in obenem zrcalili aktualno mednarodno dogajanje na področju oblikovanja. Projekt Material Bar je strokovna komisija izbrala soglasno.

Kot je povedal član strokovne komisije Luka Stepan, jih je pri izboru vodila želja, da omogočijo čim bolj učinkovito promocijo izbranih slovenskih ustvarjalcev v Milanu ter da jim omogočijo tako povezovanje s strokovno javnostjo kot tudi sklepanje poslovnih in ustvarjalnih vezi.

V projektu Material Bar so prepoznali inovativen in svež pristop predstavitve. Slednja je po njegovem mnenju izjemno pomembna v poplavi izdelkov, ki se predstavljajo na Milanskem tednu oblikovanja. Izbrani projekt po njegovih besedah dodaja neko noto, za katero upajo, da bo preglasila množico. Kot posebnost projekta je omenil, da se ta ne osredotoča na rezultat kreativnega procesa, temveč da bodo v Milanu prisotni tudi slovenski ustvarjalci, ki bodo predstavili dele svojih ustvarjalnih procesov.

Projekt Material Bar je zasnovala kuratorska skupina v sestavi Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič, ki tudi sami delujejo na področju oblikovanja in arhitekture. Vanj so vključili 11 razstavljavcev. To so Anselma, From Gaja, Gin Brin, Gobnjak, Hiša Mandrova, Pečeno pohištvo, Pjorkkala, Prostorož, Nika Ravnik, Salto Dionys in Miha Šajina..