Slovenija se bo v okviru Milanskega tedna oblikovanja med 7. in 13. aprilom predstavila s projektom Material Bar.

Po besedah Katarine Dekleva, članice kuratorske skupine, ki je projekt zasnovala, je Material Bar zasnovan kot točka, ki povezuje izbrane slovenske ustvarjalce, pri čemer v ospredju ne bodo njihovi izdelki ampak ustvarjalni procesi.

Direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Maja Vardjan je na današnji novinarski konferenci v MAO povedala, da je Milanski teden oblikovanja najprestižnejša svetovna predstavitev oblikovanja ter da se mesto v tem času spremeni v svetovni epicenter oblikovanja s številnimi razstavami, dogodki, simpoziji in performansi.

Projekt Material Bar bo predstavljen v okviru platforme Alcova, ki je bila ustanovljena z namenom predstavljanja eksperimentalnih projektov na sicer opuščenih lokacijah, ki jih oživijo za namen predstavitve oblikovanja. Slovenski projekt bo tako predstavljen v podeželski vili Bagatti Valsecchi, zgrajeni na prelomu 18. in 19. stoletja, v mestu Varedo.

Projekt Material Bar je nastal v produkciji Centra za kreativnost (CzK) pri MAO. Po besedah vodje CzK Anje Zorko je bil izbran na javnem pozivu. Pri tem so, kot je povedala, iskali predloge, ki bi odražali nenehno spreminjajočo se dinamično naravo oblikovalskih praks ter spreminjajoče se razmere v oblikovanju. Želeli so predloge, ki bi izhajali iz specifik lokalnega konteksta in obenem zrcalili aktualno mednarodno dogajanje na področju oblikovanja. Projekt Material Bar je strokovna komisija izbrala soglasno.

Kot je povedal član strokovne komisije Luka Stepan, jih je pri izboru vodila želja, da omogočijo čim bolj učinkovito promocijo izbranih slovenskih ustvarjalcev v Milanu ter da jim omogočijo tako povezovanje s strokovno javnostjo kot tudi sklepanje poslovnih in ustvarjalnih vezi.

V projektu Material Bar so prepoznali inovativen in svež pristop predstavitve. Slednja je po njegovem mnenju izjemno pomembna v poplavi izdelkov, ki se predstavljajo na Milanskem tednu oblikovanja. Izbrani projekt po njegovih besedah dodaja neko noto, za katero upajo, da bo preglasila množico. Kot posebnost projekta je omenil, da se ta ne osredotoča na rezultat kreativnega procesa, temveč da bodo v Milanu prisotni tudi slovenski ustvarjalci, ki bodo predstavili dele svojih ustvarjalnih procesov.

Projekt Material Bar je zasnovala kuratorska skupina v sestavi Katarina Dekleva, Rok Oblak in Bor Pungerčič, ki tudi sami delujejo na področju oblikovanja in arhitekture. Vanj so vključili 11 razstavljavcev. To so Anselma, From Gaja, Gin Brin, Gobnjak, Hiša Mandrova, Pečeno pohištvo, Pjorkkala, Prostorož, Nika Ravnik, Salto Dionys in Miha Šajina..

Razstava Osupljive stvari: Risbe Victorja Hugoja (Astonishing Things: The Drawings of Victor Hugo) je na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu na ogled do 29. junija.

Večina risb ustvarjena v letih izgnanstva
Francoski pisatelj, pesnik, dramatik in državnik Victor Hugo (1802–1885) je bil v svojem času ena vodilnih javnih osebnosti v domovini, v zasebnem življenju pa se je rad umaknil k risanju.

Njegovi izmišljeni gradovi, pošasti in morske krajine so tako poetični kot njegovo pisanje. S svojimi deli je navdihoval romantične in simbolistične pesnike ter številne umetnike, med njimi nadrealiste. Razstava pa je naslovljena z besedami Vincenta van Gogha, ki je Hugojeve risbe opisal kot “osupljive stvari“.

Risbe, ki jih je Hugo ustvaril s tušem, svinčnikom in ogljem, so redko na ogled javnosti. Denimo, v Združenem kraljestvu so bile nazadnje na ogled pred več kot pol stoletja. Aktualna razstava v Londonu, na kateri je na ogled okoli 70 risb, obravnava razmerje med njegovim likovnim in literarnim ustvarjanjem.

Večino risb je ustvaril med letoma 1850 in 1870, ko je bil po državnem udaru leta 1851 izgnan na otok Guernsey, ki leži med Francijo in Veliko Britanijo. Hugo je v izgnanstvu dokončal tudi nekatera svoja najpomembnejša literarna dela, med drugim zgodovinski roman Nesrečniki (1862), eno najbolj hvaljenih del francoske romantične literature.

Od karikatur in risb s potovanj do dramatičnih pokrajin in poskusov abstrakcije
Skozi londonsko razstavo je mogoče spremljati tudi razvoj od Hugojevih zgodnjih karikatur in risb s potovanj do dramatičnih pokrajin in poskusov abstrakcije. Znano je, da je njegovo literarno delo globoko zakoreninjeno v resničnosti in obravnava teme, kot sta socialna prikrajšanost in smrtna kazen.

Za razliko od tega so nekatere njegove risbe bolj skrivnostne, kot na primer risba Goba, na kateri je upodobljena velikanska antropomorfna goba. Nekatere risbe pa odražajo tudi Hugojeva politična prepričanja, kot je na primer risba Ecce Lex (Glej zakon) z upodobitvijo obešenca, še piše v razstavnem besedilu.

Utrip stare Emone se ob sprehodu po Ljubljani čuti še danes. Odkar so se na območju glavnega mesta sprehajali Emonci, se je spremenilo veliko, da pa bi ohranili spomin na nekdanje starorimsko mesto, poteka do konca marca na Krakovskem nasipu v Ljubljani fotografska razstava, ki prikazuje raziskovalna dela na arheološkem najdišču Emonika. Emonika, katere investitor je družba Mendota Invest v lasti skupine OTP, bo združevala nakupovalno središče, poslovne prostore, stanovanja in dva hotela.

Pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika so spomladi in poleti 2024 potekala arheološka izkopavanja. Razkrila so še neraziskane dele severnega grobišča Emone, stransko cesto, ki je od glavne vodila proti vzhodu, ter sledi emonske zemljiške razdelitve, ki doslej kljub intenzivnim raziskavam še ni bila najdena.

Raziskovalna arheološka dela so znotraj severnega emonskega grobišča odkrila 183 rimskih grobov. Ti so hranili posodje, balzamarije, žare in nakit ter druge artefakte, ki so jih stari Rimljani v pokojnikov grob položili, da bi jih pospremili v onstranstvo. Med najdbami v grobovih so bile pogosto oljenke in majhna lončena svetila, ki naj bi po prepričanju starih Rimljanov pokojnikom razsvetljevala pot. Zanimivo je tudi odkritje zlatega uhana s smaragdom. Z družbe Mendota Invest so namreč sporočili, da so raziskovalna dela enak uhan odkrila tudi v Budimpešti, trenutno pa se preiskuje podatek, ali gre za delo istega obrtnika oziroma izdelovalca.

Spoštovanje kulturne dediščine in oblikovanje prihodnosti Ljubljane

Sprehajalce na Krakovskem nasipu bo skozi potek arheoloških del popeljala fotografska razstava, ki je za ogled na voljo vse do konca marca. Nova rimska odkritja pod Emoniko se sicer predstavljajo sočasno v sklopu dveh razstav. Poleg fotografske razstave na Krakovskem nasipu so v zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana do 1. junija 2025 za ogled na voljo izbrane arheološke najdbe. Razstavi sta rezultat sodelovanja družbe Mendota Invest, Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Turizma Ljubljana in Skupine Stik.

S spoštovanjem kulturne dediščine Emonika ustvarja sodoben prostor za bivanje, delo ter prosti čas in igra pomembno vlogo pri oblikovanju prihodnosti Ljubljane. Emonika, prvi večnamenski kompleks v Ljubljani, bo združevala nakupovalno središče, dva hotela, 187 stanovanj in poslovne prostore. Projekt investitorja Mendota Invest, ki je v lasti skupine OTP, postavlja nove standarde trajnostne gradnje z naprednimi okoljskimi rešitvami, kot so energetska učinkovitost, uporaba obnovljivih virov energije in trajnostni materiali.