Connect with us

Energetska učinkovitost

Ikea začenja s prodajo zelene energije

Objavljeno

dne

Kdo bi si mislil, da bo v Ikei nekoč mogoče kupiti tudi električno energijo … Na Švedskem bo odslej možno prav to, vsa prodajana energija pa je proizvedena izključno s pomočjo obnovljivih virov.

Še ta mesec Ikea na Švedskem začenja s prodajo zelene energije gospodinjstvom, ki se bodo za to odločila. Gospodinjstva bodo lahko kupila energijo, proizvedeno s pomočjo solarnih in vetrnih farm, porabo pa bodo lahko spremljala preko posebne aplikacije.

Za energijo bo poskrbel Ikein partner Svea Solar, ki zanjo že proizvaja solarne panele, ta bo električno energijo odkupil od podjetja Nord Pool ter jo nato brez umetno napihnjene vrednosti prodal gospodinjstvom. Ta bodo kot pri običajnem ponudniku porabo plačevala mesečno po fiksni tarifi.

Še posebej se bo odkupovanje energije od Ikee splačalo njenim uporabnikom solarnih panelov, ki bodo lahko hkrati koristili svojo solarno energijo ter preko aplikacije spremljali svojo proizvodnjo in morebitne viške preusmerjali v Ikeino energetsko mrežo. Ob napovedi novosti so v vodstvu Ikee povedali še, da si želijo, da bi v prihodnje prodaja Ikeinih solarnih panelov postopoma prodrla na še več tržišč, kar pomeni, da si jih lahko že zelo kmalu obetamo tudi v naši bližini.

»Električno energijo iz obnovljivih virov želimo napraviti bolj dostopno in cenovno ugodno za vse.«

Kot povedo v Ikei»Električno energijo iz obnovljivih virov želimo napraviti bolj dostopno in cenovno ugodno za vse,«, pri čemer kot svetovno znano podjetje močno s takimi in drugačnimi ukrepi močno podpirajo boj proti podnebnim spremembam. V preteklih letih so korenito stopili na zeleno pot, za več kot polovico zmanjšali emisije toplogrednih plinov v vseh svojih kompleksih ter z nekaterimi ukrepi zmanjšali tudi količine odpadnega pohištva.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Ogromna vrsta za samooskrbno sončno elektrarno – nanjo čaka kar deset tisoč Slovencev

Objavljeno

dne

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne. Vlogo je oddalo skoraj 10.000 gospodinjstev.

A se pri velikopoteznih načrtih države, ki pri razogljičenju veliko stavi na sončno energijo, močno zapleta. Sredstev za subvencije je zmanjkalo že marca. Administrativno nismo bili pripravljeni na takšno povpraševanje, kar se ponavlja že zadnjih 10 let, opozarjajo pri Društvu za sonaraven razvoj Focus.

Povpraševanje po subvencijah za male sončne elektrarne je rekordno, kar se sklada tudi z državno strategijo. Eko sklad je lani ugodil 5.290 vlogam za dodelitev nepovratnih sredstev, letos pa: “Na zadnji javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je bil objavljen 17. 12. 2021 in zaključen dne 4. 3. 2022, je Eko sklad prejel več kot 9.800 vlog, ki se bodo predvidoma obdelovale še v naslednjem letu. Glede na kadrovsko podhranjenost vloge na tem javnem pozivu obravnavata namreč le dva zaposlena,” odgovarjajo, na mizah obeh zaposlenih sicer ostaja še 900 nerešenih vlog iz lanskega razpisa. 

Na zadnji javni poziv za nepovratne finančne vzpodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo, ki je bil objavljen 17. 12. 2021 in zaključen dne 4. 3. 2022, je Eko sklad prejel več kot 9.800 vlog, ki se bodo predvidoma obdelovale še v naslednjem letu. Glede na kadrovsko podhranjenost vloge na tem javnem pozivu obravnavata namreč le dva zaposlena,

“Kot kaže, država ni bila pripravljena na takšno povečanje zahtevkov oz. povpraševanja po subvencijah v sončne elektrarne, saj je dokaj hitro po objavi letošnjega razpisa za subvencije sredstev že zmanjkalo. Eko sklad je na ta problem opozarjal, vendar njegov program potrjuje Vlada, tako da objektivna odgovornost leži na Vladi, ki je letošnji program potrdila,” je jasen dr. Tomislav Tkalec iz društva Focus. Eko sklad je hkrati najavil, da novega razpisa ne bo. 

Breme deljenja subvencij bo prevzel Borzen

Administrativno se tudi zaradi prenove zakonodaje finančne podpore selijo k operaterju trga z elektrik, družbi Borzen, kjer še niso pripravili razpisov in programov. Ti bodo namenjeni zgolj podporam po novi Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz OVE, ”kjer pa je toliko neznank, da se noben ne odloča za vstop v novo shemo,” dodaja Tkalec. 

Trenutno ni jasne slike niti glede tega, kdaj bodo objavili nov razpis, niti ni jasno, v kolikšni meri se bo spremenil finančni račun ali izkupiček potencialne investicije, neznanka je tudi obračunsko obdobje za sistem neto meritev električne energije. Konkretnih odgovorov ni ne na Borzenu ne na Ministrstvu za infrastrukturo. ”Torej nam ostane čakanje, to pa pomeni delni zastoj pri novih investicijah,” zaključi Tkalec. 

Bojazni, da bi zmanjkalo denarja sicer ni, oziroma kot je na 8. Slovenski fotovoltaični konferenci izpostavila mag. Tina Sršen, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo: ”Od prvega januarja 2023 sistem neto meritev ukinjamo, zato smo za končne odjemalce pripravili nekatere druge koristi, denimo možnost naložbene pomoči delna ali popolna oprostitev prispevka za obnovljive vire energije(OVE) in prispevka za učinkovito rabo energije. Še naprej ostajajo na voljo sredstva v okviru podporne sheme Agencije za energijo in kohezijskih sredstev, na to prihajajo še sredstva načrta za okrevanje in odpornost ter tudi sklada za pravičen prehod.” 

V študiji  ‘Potencial sončnih elektrarn na strehah objektov v Sloveniji do leta 2050’, ki ga vodi Inštitut Jožef Stefan, ugotavljajo, da je ocenjen tehnični potencial za pridobivanje solarne električne energije skoraj dvakratnik sedanje celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Stroški so trenutno med 70 in 170 evrov/MWh za leto 2020 in padejo na 40-105 evrov/MWh do leta 2050. 

Težave tudi na omrežju

Poleg administrativnih težav in pomanjkanja sredstev bo v prihodnjih letih še večja težava pomanjkljivo električno omrežje, ki že zdaj težko premaguje vse napetostne obremenitve. Ob malih sončnih elektrarnah doživljamo predvsem razmah toplotnih črpalk, tudi električnih polnilnic, proizvodnja električne energije postaja razpršena. Ko je Slovenija načrtovala in gradila svoja omrežja, takšnih zahtev še ni bilo, tudi drugod po svetu se ukvarjajo s podobnimi izzivi. 

Zaradi tehničnih pravil, ki so precej konzervativno spisana, prihaja do problema, da ni možno priključevati sončnih elektrarn na določenih območjih, predvsem v ruralnem okolju, kjer so manjše transformatorske postaje in tudi večje oddaljenosti od njih. Omrežje je zagotovo potrebno nadgradnje, v določeni meri se to izvaja, vendar prepočasi. ”V zadnjem času že prihaja do situacij, kjer zaradi prevelike zasedenosti omrežja ne moremo več izdati pozitivnega soglasja za priključitev. V letu 2022 smo tako do konca maja zavrnili 23 vlog, v letu 2021 vlog še nismo zavračali,” pojasnjuje mag. Renata Križnar z Elektra Gorenjske. Razlogi za zavrnitev so v neustreznih napetostnih razmerah v omrežju in omejenih investicijskih sredstvih za izvajanje ojačitev omrežja. ”Če ob ugotavljanju možnosti priključitve ugotovimo, da bi priklop elektrarne poslabšal napetostne razmere do te mere, da ostali uporabniki ne bi več imeli napetostnih razmer znotraj dovoljenih omejitev, se soglasje za priključitev zavrne.” 

Interventni zakon poglobil težave elektroenergetskih podjetij

Prav segmenta proizvodnje električne energije in distribucije končnim uporabnikom trenutno predstavljata največji izziv, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov kot alternativo za obstoječo proizvodnjo. Del proizvodnje se seli na distribucijsko omrežje, ki pa je bilo v preteklosti grajeno izključno za potrebe odjema električne energije in ga je potrebno primerno nadgraditi za proizvodnjo električne energije iz distribuiranih virov. Vseh elektrarn v danih razmerah tako ne bo mogoče priključiti, ker nizkonapetostno omrežje potrebuje bistvene ojačitve, ”za kar pa so potrebna finančna sredstva. Finančnih sredstev pa v letu 2022 ni niti za ostale nujne investicije zaradi sprejetja interventnega zakona, ki je Elektru Gorenjska povzročil velik izpad prihodkov iz naslova omrežnine, kar pa se odraža v znižanju investicijskega plana za devet milijonov evrov,” pojasnjuje Križnarjeva. Denarja trenutno ni niti za vsa redna vzdrževalna dela.

Glede na to da so se cene električne energije v zadnjih mesecih že zvišale, pričakovati pa je nadaljnje višanje, bo ekonomika lastne sončne elektrarne še bolj ugodna.

Sončna elektrarna se splača tudi brez subvencije

Glede na izbrano vrsto financiranja znaša strošek za postavitev 11-kilovatne sončne elektrarne med 12.825 in 13.500 evrov brez upoštevane subvencije. Ob upoštevanju trenutne povprečne cene elektrike za gospodinjske odjemalce se je glede na stanje pred energetsko krizo povračilna doba investicije v lastno sončno elektrarno skrajšala od enega do dveh let. V primeru investicije v 11-kilovatno sončno elektrarno se je tako povračilna doba v povprečju zmanjšala iz devet na sedem in pol let. ”Za investitorje smo razvili lastne vire financiranja njihovih naložb: takojšne plačilo v celoti, sedemletno brezobrestno odplačevanje ali 15-letno kreditiranje – vse se ureja neposredno z našim podjetjem. Glede na to da so se cene električne energije v zadnjih mesecih že zvišale, pričakovati pa je nadaljnje višanje, bo ekonomika lastne sončne elektrarne še bolj ugodna in se bo vložek še hitreje povrnil,” pravijo pri GEN-i, kjer letos beležijo dvakratno povečanje naročil v primerjavi z lanskim letom.

Vir: Miha Kranjc

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Združno do prve slovenske geotermalne elektrarne

Objavljeno

dne

V slogi je moč, pravijo. Dravske elektrarne Maribor, Petrol ter Nafta Lendava so zavihali rokave ter v bližnji prihodnosti napovedali pilotni projekt prve sodobne geotermalne elektrarne pri nas.

Mestna občina Lendava je nedavno podelila gradbeno dovoljenje za izgradnjo geotermalne elektrarne na odsluženi vrtini Pg-8, kar bodo podjetja Dravske elektrarne MariborPetrol ter Nafta Lendava izkoristila za poseben pilotni projekt, v katerem bodo poskusili demonstrirati dobre prakse uporabe geotermalne energije pri nas. Slednji namreč v Sloveniji še nimamo …

Slovenski projekt pilotne geotermalne elektrarne izstopa po uporabi lastne patentirane geotermalne gravitacijske toplotne cevi, ki omogoča zaprt krog hladilnega sredstva in za delovanje elektrarne potrebuje samo eno suho vrtino.

Ideja je s podpisom zaživela že v lanskem letu, dodaten plus projekta pa je tudi ta, da bo pilotna geotermalna elektrarna stala na degradiranem območju nekdanje kar 3000 metrov globoke vrtine, ki je že nekaj časa povsem suha in nedelujoča.

Aleksander Brunčko, generalni direktor DEM: »Pri omenjenem pilotnem projektu gre za tržno nišo v svetovnem merilu. Koncept izrabe geotermične energije na naveden način je patentiran in izključna uporaba patenta je dana v uporabo Dravskim elektrarnam Maribor. Pilotni projekt bo prva aplikacija tega patenta, ki je plod slovenskega znanja. Izvedba, ki za vse partnerje projekta predstavlja novo stopnico na poti razvoja in prehoda v nizko-ogljično družbo, pa je dodana vrednost tako za lokalno skupnost, kot za celotno Slovenijo. Posebej nas veseli, da smo znanje, izkušnje in interes združile slovenske družbe Petrol Geo in Nafta Lendava ob podpori in načrtovani soudeležbi Občine Lendava«. 

Prvi kazalci uspešnosti že prihodnje poletje

Projekt je občudovanja vreden tudi zato, ker bo uporabil posebno geotermalno gravitacijsko toplotno cev, ki je patentirana v Sloveniji, kar lahko, če se bo projekt izkazal za uspešnega, privede do izjemnega preboja tako v slovenskem kot svetovnem merilu.

Pilotna geotermalna elektrarna je finančno podprta tudi s strani Evropskega gospodarskega prostora ter posebne norveške donacije, pri obsežnem projektu pa bodo ob DEM ter Nafta Lendava sodelovali še Petrol Gea, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Maribor ter Geološki zavod Slovenije.

Prva testiranja bi se naj začela v prihodnjem letu, sledilo pa bo tudi saniranje opuščene naftne vrtine, postavljanje cevi ter preizkus puščanja, bo tem da bo hkrati nujnih veliko preizkusov kakovosti vse nameščene opreme.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Za vetrnice nad Kraškim robom zanimanje in tudi pomisleki

Objavljeno

dne

V vasi Rakitovec je potekala prva od javnih predstavitev projekta polja vetrnih elektrarn Golič nad Kraškim robom s predvideno močjo od 80 do 90 megavatov. Gre šele za razgrnitev v fazi sprejemanja državnega prostorskega načrta, krajani pa so izrazili tako zanimanje za projekt kot tudi nekatere pomisleke, zlasti v zvezi s hrupom.

Predstavniki investitorja, družbe E-Grus iz Ljubljane, in izdelovalca projekta, Savaprojekta iz Krškega, so predstavili podrobnosti predvidene prostorske ureditve. Po prvi različici bi nad Kraškim robom postavili 80 vetrnic, od katerih bi vsaka imela stolp v višini 50 metrov, skupna moč polja bi bila 80 megavatov. Po drugi varianti bi postavili 30 vetrnic skupne moči 90 megavatov, pri čemer bi bila višina vsakega stolpa 85 metrov.

Daljnovod bi lahko potekal tik ob lokalni cesti Črnotiče-Podgorje, severno od naselja Črnotiče ali južno od njega. Gre večinoma za neporaslo planoto, pri čemer ne bi ogrožali niti ptic niti netopirjev. Med prednostmi izgradnje vetrnega polja so investitorji navedli ureditev prometne infrastrukture, nova delovna mesta in prepoznavnost območja tudi v turističnem smislu. Iz nadomestila za uporabo prostora pa bi koprska občina nenazadnje vsako leto prejela tri odstotke ustvarjenega prihodka.

“Golič ni bil izbran čisto po naključju,” je ob robu predstavitve dejal direktor E-Grusa Aleš Janžovnik. Strokovna analiza, ki je bila narejena za potrebe nacionalnega energetskega koncepta Slovenije, je pokazala, da je Golič ena od 35 ugodnih območij za proizvodnjo vetrne energije.

Glede na to, da so v preteklosti že bile iniciative za izvedbo podobnega projekta, so začeli raziskovati zgodovino projekta in strokovne podlage ter se nato odločili, da je to potencialno dovolj zanimiva in hkrati v primerjavi z drugimi neproblematična lokacija, je dodal.

V razpravi je bila izražena skrb glede hrupa. Janžovnik je zagotovil, da se želijo pogovarjati z ljudmi in civilnimi iniciativami. “Na silo v projekt ne bomo šli. Mi smo se z vsemi pripravljeni pogovarjati, iskati pot do skupnega cilja,” je poudaril prvi mož E-Grusa. Če bodo tako začutili, da se projekta ne da uresničiti, se bodo umaknili iz projekta.

Projekt bo sicer potekal fazno. Na podlagi javne razprave naj bi do oktobra pripravili besedilo državnega prostorskega načrta, ki bi bil lahko dokončno sprejet v letu 2024. Sama gradnja, če ne bo zapletov, bi lahko stekla v letu 2026 ali 2027.

Po besedah predsednika Krajevne skupnosti Rakitovec Dušana Rožca bodo krajani pred odločitvijo morali videti tudi rezultate presoje vplivov na okolje.

Rožac se je sicer glede projekta že sestal tudi s koprskim županom Alešem Bržanom. Želja krajanov je, da bi denar, ki bi ga občina dobila od nadomestila za uporabo prostora, šel za lokalno skupnost oz. vasi, ki jih bo gradnja vetrnic prizadela.

Nadaljuj z branjem
Energetska učinkovitost2 dneva nazaj

Ogromna vrsta za samooskrbno sončno elektrarno – nanjo čaka kar deset tisoč Slovencev

Energetska draginja je v prvih treh mesecih letošnjega leta povzročila pravi naval na nepovratne finančne vzpodbude za male sončne elektrarne....

Energetska učinkovitost3 dnevi nazaj

Združno do prve slovenske geotermalne elektrarne

V slogi je moč, pravijo. Dravske elektrarne Maribor, Petrol ter Nafta Lendava so zavihali rokave ter v bližnji prihodnosti napovedali...

E-Mobilnost1 teden nazaj

Začetek avtomobilske e-revolucije: oblikovalec Robert Lešnik v Sloveniji predstavil svoja izdelka – EQS in EQB

Vodja zunanjega oblikovanja vozil znamke Mercedes-benz Robert Lešnik je sodeloval pri slovenski premieri električnih modelov EQS in EQB, dogodek pa...

Gradbeništvo1 teden nazaj

Gradnja prvega pokritega olimpijskega bazena v Ljubljani je v polnem zamahu

Ljubljana bo končno dobila pokrit olimpijski bazen. Gradnja novega Športnega centra Ilirija s spremljajočo infrastrukturo bo predvidoma končana do oktobra...

Arhitektura2 tedna nazaj

Nova generacija slovenskih arhitektov se predstavlja v Berlinu

Deseterica sodobnih arhitektov oziroma arhitekturnih birojev iz Slovenije se predstavlja v Berlinu. Izbor za predstavitev na dogodku Nove prakse, nova...

Arhitektura2 tedna nazaj

Novo življenje na temeljih znamenite ubožnice: Zakaj propadajoče Cukrarne niso porušili?

Eno izmed najpogostejših vprašanj, ki so jih dobili arhitekti, ki so zasnovali prenovo veličastne Cukrarne v prestolnici, je bilo, zakaj...

DEDIŠČINA2 tedna nazaj

Pekarna Magdalenske mreže po jubilejnih 25 letih namerava tudi naprej delovati na istem prostoru

Mariborska organizacija “Pekarna Magdalenske mreže”, ki deluje na področju mladine, kulture in civilne družbe, te dni obhaja 25 let. “Gre...

DOGODKI2 tedna nazaj

Na Bledu bodo strokovno in kulinarično dva dni “raziskovali” vodo

Letošnji tradicionalni dogodek Blejski vodni festival bo potekal 16. in 17 junija v Vili Bled pod naslovom “Voda. Več kot samo voda.”...

DOGODKI3 tedni nazaj

Direktor Narodnega muzeja Pavel Car odstopil, Policija začela s preiskavo sporne razstave

Policija je začela s preiskavo sporne razstave Popotovanja v Narodnem muzeju Slovenije, zaradi katere je v četrtek odstopil direktor ustanove...

Slovenija3 tedni nazaj

Mariborski park zaradi vandalov ostal brez večje bronaste fontane

Iz mariborskega Mestnega parka so tatovi ukradli večjo bronasto fontano Fitoliti, delo mariborskega kiparja Vojka Štuhca. Na Policijski upravi Maribor...

POPULARNO