Negativen vpliv umetne inteligence na okolje

Poraba električne energije v podatkovnih centrih se bo do leta 2030 več kot podvojila, k čemur bodo prispevala orodja umetne inteligence. To bo vplivalo tudi na cilje glede izpustov ogljikovega dioksida, je opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Umetna inteligenca danes piše eseje, generira slike, prevaja besedila in posnema glas znanih pevcev. Pa je umetna inteligenca res pravi odgovor na vse? Eden glavnih globalnih problemov človeštva je namreč globalno segrevanje ter uničevanje naravnega okolja zaradi človeških dejavnosti. Umetna inteligenca zahteva ogromne količine energije, poleg tega pa zadostno infrastrukturo. Kljub temu lahko celo na področju varovanja okolja prinese nova dognanja in tehnologije. Kakšen je torej okoljski vpliv umetne inteligence?

UI in vpliv na okolje?

Umetna inteligenca na različne načine negativno vpliva na okolje in prispeva h globalnemu segrevanju:

• Več elektronskih odpadkov: umetna inteligenca za svoje delovanje zahteva več tehnologije in računalnikov, kot so jo podjetja potrebovala pred tem. To pomeni, da so ta prisiljena nadgraditi svoje računalniške sisteme. Več nameščenih elektronskih naprav pomeni tudi več elektronskih odpadkov, ko bodo te odslužile svoj namen.
• Velika potrata energije: umetna inteligenca že med procesom strojnega učenja porabi veliko energije. Njena uporaba je energijsko zelo potratna in številni sistemi umetne inteligence so efektivni le, če tečejo neprestano (in neprestano porabljajo tudi energijo). Vse to prispeva emisije toplogrednih plinov. To še posebej velja za sisteme umetne inteligence v podjetjih, ki ne uporabljajo obnovljivih virov energije.
• Hranjenje podatkov: umetna inteligenca temelji na ogromnih količinah podatkov. Ti podatki morajo biti nekje shranjeni, kar ustvari dodaten ogljični odtis. Hranjenje podatkov med drugim zahteva vzdrževanje in hlajenje sistemov. To pa pomeni porabo energije.
• Napake umetne inteligence so lahko usodne: umetna inteligenca je odlična pri reševanju dolgočasnih problemov in opravil. Ker ji manjka človeške presoje, se lahko zgodi, da algoritmi umetne inteligence napačno ocenijo posledice neke naravne katastrofe ali drugega problema. Zanašanje le na umetno inteligenco tako lahko pripelje do katastrofalnih posledic tudi na področju varovanja okolja

Podatkovni centri naj bi do leta 2030 porabili okoli tri odstotke svetovne energije

Poraba električne energije v podatkovnih centrih se bo do leta 2030 več kot podvojila, k čemur bodo prispevala orodja umetne inteligence. To bo vplivalo tudi na cilje glede izpustov ogljikovega dioksida, je opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Podatkovni centri so lani predstavljali okoli 1,5 odstotka svetovne porabe električne energije, ki pa se je v preteklih petih letih na letni ravni povečevala za 12 odstotkov.

Generativna umetna inteligenca zahteva ogromno računalniško moč za obdelavo informacij, zbranih v ogromnih podatkovnih bazah.

Delež porabe ZDA, Evrope in Kitajske skupaj trenutno predstavlja okoli 85 odstotkov celotne potrošnje energije podatkovnih centrov, je poročilo IEA-ja povzela francoska tiskovna agencija AFP.

Tehnološki velikani prepoznavajo vse večjo potrebo po energiji. Ameriški Google je denimo lani podpisal dogovor o dobavi električne energije iz majhnih jedrskih reaktorjev, kar bi mu pomagalo na tekmi na področju umetne inteligence. Dogovora o uporabi jedrske energije za napajanje podatkovnih centrov sta podpisala tudi Microsoft in Amazon.

Poročilo ocenjuje, da bodo podatkovni centri glede na trenutni razvoj dogodkov do leta 2030 porabili okoli tri odstotke svetovne energije.

Podatkovni centri bodo do leta 2030 porabili okoli 945 teravatnih ur električne energije. “To je nekoliko več, kot danes znaša skupna japonska poraba električne energije. Umetna inteligenca predstavlja gonilo rasti, poleg naraščajočega povpraševanja po drugih digitalnih storitvah,” so zapisali pri IEA-ju.

En podatkovni center kot 100.000 gospodinjstev

Kot navaja poročilo, en 100-megavatni podatkovni center lahko porabi toliko energije kot skupno 100.000 gospodinjstev. Novi podatkovni centri, ki se trenutno gradijo, pa bi lahko porabili celo toliko energije, kot je skupno porabi dva milijona gospodinjstev.

Agencija s sedežem v Parizu je sicer zapisala, da ima umetna inteligenca potencial, da bi v prihodnjih desetletjih preobrazila energijski sektor. Na eni strani se bo povpraševanje podatkovnih centrov po električni energiji povečevalo, po drugi strani pa je to tudi priložnost za znižanje stroškov, povečevanje konkurence in zmanjšanje emisij.

Trenutno 30 odstotkov energije, ki jo porabijo podatkovni centri, prispeva energija iz premoga, a se bo delež obnovljivih virov energije in zemeljskega plina v prihodnje verjetno zaradi nižjih stroškov in večje dostopnosti povečal, je ocenila agencija.

Povečanje izpustov ogljika

Bo pa rast podatkovnih centrov neizogibno povečala ogljikove emisije, povezane s porabo električne energije, in sicer z današnjih 180 milijonov ton ogljikovega dioksida na 300 milijonov ton do leta 2035. Ne glede na vse bo to predstavljalo minimalni del svetovnih emisij, ki naj bi lani nanesle 41,6 milijarde ton.