Vlada z novelo energetskega zakona v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva – torej tudi na drva. V Novi Sloveniji zato že grozijo z referendumom.

Kot pravijo v stranki Nova Slovenija, je takšen zakon nesprejemljiv, še posebej ob dejstvu, da je v Sloveniji toliko gozda in da bi prepoved veljala le za gospodinjstva, ne pa tudi za industrijo. Veliko ljudi bi tako moralo za ogrevanje plačevati več. Na pristojnem ministrstvu pa odgovarjajo, da potrebe po referendumu ne vidijo.

Prizadetih bo več prebivalcev, novi energetski zakon močno posega v življenje ljudi – opozarja nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. “Nas skrbi ta aktivističen pogled vlade, tak nonšalanten, vsi bomo imeli ogrevanje na elektriko, kdo bo pa to plačal ljudem?”

Zakon, kot pravi, prepoveduje vgradnjo kotlov na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjih, v strnjenih naseljih prepoveduje vgradnjo kurilnih naprav na tekoča in trda goriva. “Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri zakonu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,” napoveduje Vrtovec iz opozicijske NSi.   

“Tudi referenduma se ne bojimo,” na drugi strani odgovarja Tina Seršen iz ministrstva za okolje. 

Ne odpovedujemo se uporabi lesne biomase, še dodaja Seršenova, država jo spodbuja in jo bo tudi v prihodnje. Da vlada s tem zakonom želi le: “Če danes gradiš novo hišo, ki mora biti po pravilniku, sprejetem dve leti nazaj, skoraj 0-energijska, danes ne potrebuješ utekočinjenega naftnega plina, ne potrebuješ zemeljskega plina, razmisli o alternativah. Skušamo zajeziti širjenje rabe fosilnih goriv.”

“S plinom naredimo manj kot dva odstotka CO2 izpustov in danes bi to radi ukinjali, kljub temu, da smo vlagali enormna sredstva v to plinsko omrežje,” se čudi Vrtovec, ki dodaja, da bo tak sistem lahko mnoge prisilil k nakupu toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in posledično v višje omrežnine. “Ko se bo naprava pokvarila, kotel na drva pokvaril, ne bo drugega, kot da bo družina segla globoko v denarnice, dala 15 tisoč za toplotno črpalko, potem še sončne panele. Ves sistem gre v to, da bodo ljudje za ogrevanje plačevali preveč.”

“Če imaš ti danes v obstoječi hiši kotlovnico in se ta peč pokvari in jo moraš zamenjati. Izbira je tvoja. In tudi ko bo zakon veljal, ne bo čisto nič drugače,” odgovarja Seršenova.

Tokrat pa – v tem predlogu zakona – jedrska energija ni več ignorirana, zapisana je med nizkoogljične, so zadovoljni njeni zagovorniki. Še vedno pa opozarjajo, da država z zakonom spodbuja uporabo le obnovljivih virov. “Ne spodbuja vseh nizkoogljičnih virov. Zanikanje enega nizkoogljičnega vira in preferiranje ene tehnologije pač ne vodi v pravo smer,” opozarja urednica portala Jedrska.si Tamara Langus. 

Da bi zakon še spremenili, bodo v NSi pripravili še obširna dopolnila.

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.

Podjetje AquafilSLO je od podjetja E.ON Energy Infrastructure Solutions (EIS), prejelo v obratovanje enoto za soproizvodnjo električne in toplotne energije (kogeneracija), ki bo oskrbovala Aquafilovo tovarno v Ljubljani.

Novo kogeneracijo s turbino 7,5 MW so razvili v sodelovanju s podjetjem Mercurio. Enota bo letno proizvedla 59 GWh električne energije in 220.000 ton 10-barske pare, kar bo pokrilo letno potrebo Aquafilove ljubljanske tovarne po pari  (>200.000t/l) in zadostilo približno 50 % potrebe po električni energiji (59 GWh/y).

Aquafil v svoji zavezi, da bo planet varoval tudi za prihodnje generacije, pri svojih izdelkih in proizvodnih procesih sledi strogi trajnostni strategiji. Podjetje AquafilSLO v Ljubljani, kjer izdelujejo vodilni izdelek regenerirani najlon ECONYL® iz odpadkov, je eno najpomembnejših v Skupini. Za svoje proizvodne procese potrebuje precejšnje količine toplotne in električne energije. Ker Aquafil podpira prihodnost svoje tovarne v Ljubljani, se je odločil postaviti visoko energetsko učinkovito elektrarno, ki bo omogočala tudi uporabo soproizvedene toplote v industrijskih procesih.

 »Tovarna AquafilSLO v Ljubljani je središče nekaterih najnaprednejših tehnologij, ki Aquafilu omogočajo, da je izjemen primer krožnega gospodarstva in inovator v industriji sintetičnih vlaken. V luči razmer na energetskih trgih, ki jih zaznamujejo visoke cene in negotova dobava, smo se odločili za rešitev, s katero krepimo svojo energetsko neodvisnost. Z inštalacijo centralne kogeneracijske enote za oskrbo industrijskih procesov z električno energijo in toploto na naši lokaciji je Aquafil znova dokazal, da slovenske tovarne ostajajo njegova prihodnost, in zagotovil zanesljivo lokalno dobavo energije iz visoko energetsko učinkovite enote,” je poudaril Denis Jahić, Generalni direktor AquafilSLO.

S tem partnerstvom je E.ON EIS v svojemu poslanstvu omogočanja boljše prihodnosti zaznamoval širitev svojih infrastrukturnih storitev (EIS) na slovenski trg, kar je v skladu s strategijo Skupine E.ON za EIS, sprejeto leta 2017, da bo strankam nudil raznovrstne in prilagojene storitve, ki bodo ustrezale njihovim potrebam po energiji, omogočale nižje stroške ter višjo učinkovitost.

“Verjamemo, da lahko močna partnerstva uspešno združijo ekologijo in ekonomijo, ter ustvarijo izjemne skupne priložnosti. Naše sodelovanje z družbo AquafilSLO je primer, kako lahko z inovativnimi idejami izkoristimo sinergije ter zmanjšamo stroške energije. S svojimi obsežnimi izkušnjami iz različnih trgov želimo spodbujati inovacije ter sodelovati v trajnostni preobrazbi slovenskega energetskega sektorja. Naše sodelovanje s strokovnjaki iz različnih industrijskih panog potrjuje, da smo zavezani h gradnji čistejše in bolj trajnostne energetske družbe za Slovenijo. Ponosni smo, da se je družba AquafilSLO pridružila naši poti k bolj trajnostni prihodnosti in poslovni odličnosti,” je povedal Nejc Lahne, direktor E.ON Energy Infrastructure Solutions v Sloveniji

“Delo za E.ON  Energy Infrastructure Solutions (EIS) pri tako visokozmogljivem projektu v Sloveniji je bilo za nas zahtevna in zanimiva izkušnja. Obrat temelji na najsodobnejši tehnologiji, ki omogoča učinkovito in zanesljivo delovanje. Glavni sestavni del obrata je naša plinska turbina M7A-03D (paket GPB80D), ki je v tem trenutku najbolj učinkovita rešitev, lahko deluje tudi na vodik in ima najnižjo raven emisij. Pri dizajniranju, izdelavi in konstrukciji obrata smo združili vse naše znanje in sposobnosti. Prepričani smo, da bo ta mali »dragulj« AquafilSLO zagotavljal neprekinjeno, učinkovito in čisto energijo,” je sklenil Maurizio Domenichini, projektni manager družbe Mercurio.

Virtualni 3D prikaz enote si lahko ogledate TUKAJ