Connect with us

Energetska učinkovitost

Direktorji podpirajo evropski načrt za zmanjšanje emisij CO2 za 55% do leta 2030

Objavljeno

dne

Evropska komisija je včeraj prvič javno predstavila podnebno-energetski zakonodajni paket “Pripravljeni na 55” (Fit for 55), svoja priporočila, ki podpirajo postopna in ambiciozna prizadevanja Unije za doseganje podnebne nevtralnosti, pa je izdala tudi Evropska zveza izvršnih direktorjev. Po srečanju v Parizu so podali skupno izjavo, da boj proti podnebnim spremembam zahteva močno sodelovanje med javnim sektorjem in industrijo. Zveza pozdravlja ponovno oceno glavnih evropskih regulativnih instrumentov, zlasti sheme spodbud za industrije, ki uporabljajo visokoogljične tehnologije. Med njihovimi drugimi predlogi pa so tudi vzpostavitev jasnega sistema cen pri trgovanju z ogljikom, pospeševanje izvajanja ukrepov za dekarbonizacijo mestnega in primestnega prometa, vzdrževanje in gradnja stavb, energetskih sistemov ter pospeševanje razvoja večjih evropskih industrijskih sektorjev.

»Izjemno sem vesel, da sem lahko izmenjal mnenja s podjetji, ki razvijajo rešitve za izvajanje našega zelenega načrta, ki podpirajo razogljičenje gospodarstva, ki delujejo v smeri prehoda na zelene tehnologije in povečanja energetske učinkovitosti. Evropska komisija pripravlja svoj sveženj energetske in podnebne zakonodaje Pripravljeni na 55, v katerem bodo predpisani ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2030 in s katerimi bomo dosegli ogljično nevtralnost Evrope do leta 2050, zato bo potrebna mobilizacija industrije in celotnega gospodarstva, če želimo, da skupaj dosežemo naše podnebne cilje,« je dejal Clément Beaune, državni sekretar za evropske zadeve v francoski vladi.

Izvršni direktor koncerna Volkswagen dr. Herbert Diess pa je povedal: »Podnebne spremembe bodo v prihodnjih letih in desetletjih še naprej naš največji izziv. Evropska zveza izvršnih direktorjev zato v celoti podpira podnebne cilje Evropske komisije, saj ni druge alternative. Zdaj je čas, da se politične razprave osredotočijo na to, kako bomo to dosegli. Evropska zveza izvršnih direktorjev je skupaj z vodilnimi podjetji, ki jih zastopa, naredila korak brez primere – pozvala je k ustanovitvi jasnega cenika emisij ogljika, cenik, ki bo zajemal vse vrste emisij tega plina v vseh panogah in v vseh državah.«

Evropska zveza izvršnih direktorjev je kot najpomembnejši osrednji instrument prehoda na ogljično nevtralno gospodarstvo Evropski uniji predlagala oblikovanje jasne formule določanja cen za trgovanje z emisijami ogljika. To je ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev. Upravni odbor je pozval tudi k nadaljnjemu izboljšanju evropskega sistema trgovanja z ogljikom (za elektroenergetsko in drugo težko industrijo) in k uporabi posebnega sistema (cap-and trade) za določanje trgovanja z emisijami, prilagojenega vsakemu posameznemu industrijskemu sektorju. Ta sistem bi se najprej uporabil za mestni in medkrajevni promet ter gradbeni sektor. Po letu 2030 bi se sistem, ki bi sprva razvijal sektorske mejne vrednosti emisij ogljikovega dioksida, združil v en sam sistem. Drugi predlog se nanaša na evropski sistem določanja cen za emisije ogljikovega dioksida, ki vključuje ukrepe za doseganje tako socialnega ravnovesja kot zmanjšanja emisij.

Največji izzivi bodo razogljičenje mestnega in medkrajevnega prometa ter gradbeništva

Medkrajevni in mestni promet, električni osebni avtomobili ter druga lahka in težka vozila so se izkazali kot najučinkovitejši sektorji z vidika uporabe tehnologij z manjšo porabo energije in zmanjšanja emisij. Da bi spodbudili razvoj celotnega ekosistema okoli električne mobilnosti, so člani Evropske zveze izvršnih direktorjev začeli vrsto medsektorskih projektov, katerih namen je izboljšati proizvodnjo baterij in zgraditi infrastrukturo za polnjenje vozil po Evropi.

Podprli so tudi ambicijo Evropske komisije, izraženo v programu Val obnove stavb (cilj: letno obnoviti vsaj tri odstotke), ki bi pospešil preobrazbo stavbnega fonda. Stavbe bi morale izpolnjevati višje standarde energetske učinkovitosti z uporabo obnovljivih virov energije in z uporabo trajnostnih materialov. Pozvali so tudi k hitrejši zamenjavi ogrevalnih sistemov na fosilna goriva.

Evropski podnebni cilji zahtevajo hitro gradnjo elektrarn na obnovljive vire in neposredno elektrifikacijo mestnega in medkrajevnega prometa ter ogrevalnih in hladilnih sistemov. Evropska zveza izvršnih direktorjev dela na projektu integriranih energetskih sistemov v posameznih omrežjih, da bi ustvarila sistem, ki je v veliki meri odvisen od obnovljivih in energetsko učinkovitih rešitev.

Zveza izvršnih direktorjev za obnovo, reformo in krepitev odpornosti evropskega gospodarstva je bila ustanovljena leta 2020 kot odgovor na krizo, ki sta jo povzročila pandemija Covid-19 in evropski Zeleni načrt. Skupni cilj upravnega odbora je, da Evropska unija postane vodilna svetovna regija na področju varstva podnebja in spodbuja naložbe, inovacije, razvoj novih tehnologij in ustvarjanje novih, trajnostnih delovnih mest. Člani upravnega odbora se vidijo kot “združenje, ki je pripravljeno na akcijo”, ki skupaj sodeluje pri medsektorskih, vseevropskih projektih različnih meril: vseevropsko omrežje električnih polnilnikov za velike tovornjake, integracija distribucijskih sistemov električne energije v EU (v nekaterih omrežjih), digitalno spremljanje emisij ogljikovega dioksida, oblikovanje zdravih in trajnostnih zgradb za bivanje in delo, obstajajo pa tudi projekti, kot so e-avtobusi v Evropi, vrednostna veriga zelenega vodika in pospeševanje proizvodnje boljših baterij. V pripravi je več projektov, eden izmed njih pa je razvoj jekla z manjšim odstotkom ogljika. Evropska zveza izvršnih direktorjev bo prve rezultate svojih pobud in razpravo z visokimi uradniki EU izvedla na novem vrhu jeseni letos.

Evropsko zvezo izvršnih direktorjev sestavlja dvanajst vodilnih ljudi iz podjetij na področju energetike, tehnologije in prometa. To so: Björn Rosengren (ABB), Thierry Vanlancker (AkzoNobel), Francesco Starace (ENEL), Leonhard Birnbaum (E.ON), Börje Ekholm (Ericsson), Henrik Henriksson (H2GreenSteel), Ignacio Galán (Iberdrola), Frans van Houten (Philips), Christian Klein (SAP), Christian Levin (Scania), Jean-Pascale Tricoire (Schneider Electric) in Herbert Diess (Volkswagen). McKinsey & Company je zunanji svetovalec, ki skupini zagotavlja analitične podatke in izvaja raziskave.

Energetska učinkovitost

Obnovljeni viri energije: v EU dve državi že dosegata 100% izkoristek

Objavljeno

dne

Avtor

Leto 2023 je bilo rekordno po postavitvi novih vetrnih elektrarn po svetu. Vse več držav svoje potrebe po električni energiji že večinsko pokriva z obnovljivimi viri. Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) in Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) sedem držav po svetu svoje potrebe po električni energiji, že pokriva skoraj izključno z obnovljivimi viri energije. To so Albanija, Butan, Nepal, Paragvaj, Islandija, Etiopija in Demokratična republika Kongo, ki so lani s pomočjo geotermalne, hidro, solarne in vetrne energije proizvedle več kot 99,7 odstotkov elektrike, ki so jo porabile. 

Norveška se je približala z 98,38 odstotka pridobljene električne energije iz vetra, vode ali sonca. Nemčija in Portugalska se lahko kratek čas prav tako oskrbujejo s 100-odstotno energijo vetra, vode in sonca. 

Drugih 40 držav je v letih 2021 in 2022 vsaj polovico svoje električne energije pridobilo iz obnovljivih virov, vključno z 11 državami v Evropi. 

“Ne potrebujemo čudežnih tehnologij,” je ob objavi teh podatkov dejal Mark Jacobson, profesor z Univerze Stanford. “Ustaviti moramo emisije z elektrifikacijo vsega in zagotavljanjem električne energije z vetrom, vodo in soncem, kar vključuje veter na kopnem, solarno fotovoltaiko, koncentrirano solarno energijo, geotermalno energijo, majhne hidroelektrarne in velike hidroelektrarne,” je dejal po poročanju The Independent

Sedem držav po svetu je že pri 100-odstotkih, temu cilju pa sta zelo približali tudi dve državi EU.

Lani rekordno veliko postavitev novih vetrnic

V letu 2023 so po svetu postavili za 116 gigavatov zmogljivosti novih vetrnih elektrarn, kaže zadnje poročilo Global Wind Report, ki ga je pripravilo združenje Global Wind Energy Council (GWEC). To je 50-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2022, kar pomeni, da je bilo lansko leto rekordno za nove vetrne projekte.

Vodilna med državami, ki so postavile največ novih vetrnih elektrarn na morju in kopnem, je bila Kitajska. Sledile so ji ZDA, Brazilija in Nemčija. Lansko leto je bilo rekordno tudi v Evropi, saj je bilo postavljenih za 3,8 gigavata novih vetrnih zmogljivosti na morju, predvsem zahvaljujoč močni rasti na Nizozemskem.

V okviru 28. konference Združenih narodov o podnebnih spremembah COP28 je 121 držav podpisalo Globalno zavezo o obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti. Pobudo sta skupaj sprožila predsedstvo EU in COP28.

Poročilo sicer ugotavlja, da čeprav je rast vetrne energije močno koncentrirana v nekaj velikih državah, so tudi nekatere druge regije in države zabeležile rekordno rast. Afrika in Bližnji vzhod sta leta 2023 namestila za skoraj en gigavat vetrnih elektrarn, kar je skoraj trikrat več kot leto poprej.

Avtorji poročila so zapisali, da se svet “premika v pravo smer v boju proti podnebnim spremembam”, hkrati pa so opozorili, da mora letna rast do leta 2030 znašati vsaj 320 gigavatov, če želimo izpolniti zavezo COP28 o potrojitvi obnovljivih virov energije do konca desetletja. 

“Lepo je videti, da se vetrna industrija krepi in ponosni smo, da smo dosegli nov letni rekord. Vendar pa moramo storiti še veliko več, da sprostimo rast,” je za Euronews dejal generalni direktor GWEC Ben Blackwell.

Na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju (Cop28) decembra lani so se države dogovorile o odmiku od uporabe fosilnih goriv, kar je bilo na eni strani označeno za zgodovinski dosežek in začetek konca fosilne ere (zaradi prve omembe fosilnih goriv v zaključnem dokumentu podnebnih pogajanj), na drugi strani pa za poraz podnebnih pogajanj (ker ni bila omenjena popolna odprava fosilnih goriv). Ne glede na različne poglede o uspešnosti Cop28 zdaj države, tudi Slovenijo, čaka uresničevanje dogovorjenih zavez.

Sončna energija bi lahko prehitela ostale obnovljive vire

Čeprav se države, ki trenutno večinsko pokrivajo svoje potrebe po električni energiji s pomočjo obnovljivih virov, močno zanašajo na hidro in vetrno energijo, strokovnjaki pričakujejo, da se bo v bližnji prihodnosti trend obrnil v prid sončne energije. Solarna tehnologija je namreč zelo napredovala in stroški povezani z njo drastično upadajo. 

To kažejo tudi podatki, da je lani sončna energija predstavljala 73 odstotkov vse rasti pri obnovljivih virih, medtem ko ji je sledila vetrna energija s 24 odstotki. Sicer sončna energija trenutno predstavlja 37 odstotkov celotne svetovne zmogljivosti obnovljivih virov energije. 

Študija, ki sta jo lani opravili Univerza v Exeterju in University College London, napoveduje, da bo sončna energija dosegla točko preloma in postala glavni svetovni vir energije do leta 2050. 

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Vlada želi prepovedati ogrevanje na plin, nafto in drva v novogradnjah in strnjenih naseljih

Objavljeno

dne

Avtor

Vlada z novelo energetskega zakona v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin, v strnjenih naseljih pa kurilne naprave na tekoča in trda goriva – torej tudi na drva. V Novi Sloveniji zato že grozijo z referendumom.

Kot pravijo v stranki Nova Slovenija, je takšen zakon nesprejemljiv, še posebej ob dejstvu, da je v Sloveniji toliko gozda in da bi prepoved veljala le za gospodinjstva, ne pa tudi za industrijo. Veliko ljudi bi tako moralo za ogrevanje plačevati več. Na pristojnem ministrstvu pa odgovarjajo, da potrebe po referendumu ne vidijo.

Prizadetih bo več prebivalcev, novi energetski zakon močno posega v življenje ljudi – opozarja nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec“Nas skrbi ta aktivističen pogled vlade, tak nonšalanten, vsi bomo imeli ogrevanje na elektriko, kdo bo pa to plačal ljudem?”

Zakon, kot pravi, prepoveduje vgradnjo kotlov na zemeljski ali utekočinjeni naftni plin v novih stanovanjih, v strnjenih naseljih prepoveduje vgradnjo kurilnih naprav na tekoča in trda goriva. “Če bo vlada še naprej trmarila in vztrajala pri zakonu, bomo v NSi državljanom dali ponudbo, da o tem odločajo na referendumu,” napoveduje Vrtovec iz opozicijske NSi.   

“Tudi referenduma se ne bojimo,” na drugi strani odgovarja Tina Seršen iz ministrstva za okolje. 

Ne odpovedujemo se uporabi lesne biomase, še dodaja Seršenova, država jo spodbuja in jo bo tudi v prihodnje. Da vlada s tem zakonom želi le: “Če danes gradiš novo hišo, ki mora biti po pravilniku, sprejetem dve leti nazaj, skoraj 0-energijska, danes ne potrebuješ utekočinjenega naftnega plina, ne potrebuješ zemeljskega plina, razmisli o alternativah. Skušamo zajeziti širjenje rabe fosilnih goriv.”

“S plinom naredimo manj kot dva odstotka CO2 izpustov in danes bi to radi ukinjali, kljub temu, da smo vlagali enormna sredstva v to plinsko omrežje,” se čudi Vrtovec, ki dodaja, da bo tak sistem lahko mnoge prisilil k nakupu toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in posledično v višje omrežnine. “Ko se bo naprava pokvarila, kotel na drva pokvaril, ne bo drugega, kot da bo družina segla globoko v denarnice, dala 15 tisoč za toplotno črpalko, potem še sončne panele. Ves sistem gre v to, da bodo ljudje za ogrevanje plačevali preveč.”

Tina Seršen, Ministrstvo za okolje. Foto: UKOM

“Če imaš ti danes v obstoječi hiši kotlovnico in se ta peč pokvari in jo moraš zamenjati. Izbira je tvoja. In tudi ko bo zakon veljal, ne bo čisto nič drugače,” odgovarja Seršenova.

Tokrat pa – v tem predlogu zakona – jedrska energija ni več ignorirana, zapisana je med nizkoogljične, so zadovoljni njeni zagovorniki. Še vedno pa opozarjajo, da država z zakonom spodbuja uporabo le obnovljivih virov. “Ne spodbuja vseh nizkoogljičnih virov. Zanikanje enega nizkoogljičnega vira in preferiranje ene tehnologije pač ne vodi v pravo smer,” opozarja urednica portala Jedrska.si Tamara Langus

Da bi zakon še spremenili, bodo v NSi pripravili še obširna dopolnila.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn

Objavljeno

dne

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.

Nadaljuj z branjem
GOSPODARSTVO1 teden nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 teden nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 teden nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

PREDSTAVITEV2 tedna nazaj

CERAMICA DOLOMITE: italijanski dizajn v trgovinah Veto Group

Odkrijte svet brezčasne elegance z novimi izdelki Ceramica Dolomite, ki jih lahko najdete v vseh partnerskih trgovinah Veto Group. S...

UMETNOST2 tedna nazaj

Letošnja nagrada skupine OHO v roke Dominiku Štiberniku

Skupina OHO je tokrat nagradila Dominika Štibernika. Kot so zapisali v obrazložitvi, Štibernik konsistentno sledi vprašanjem umetniškega dela in njegovega konceptualnega...

UMETNOST2 tedna nazaj

Kipi medvedov prijateljstva v Ljubljani

Ideja o medvedih miru in strpnosti se je leta 2001 porodila zakoncema Evi in Klausu Herlitzu, ki sta v Berlinu...

DOGODKI3 tedni nazaj

VODNI DNEVI 2024:Voda včeraj, danes, jutri

V Rimskih Toplicah se je danes začel jubilejni,  30. simpozij Vodni dnevi, ki ga je v imenu organizatorja,  Slovenskega društva za...

DEDIŠČINA3 tedni nazaj

Steletova priznanja: Pelikanovi hiši v Celju, cerkvi sv. Jurija in skrb za dvor Dornava

V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju,...

DOGODKI3 tedni nazaj

Baumit Life Challenge 2024 v Ljubljani

V Ljubljani so že šestič zapored razglasili zmagovalce mednarodnega arhitekturnega natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Slovenski paviljon za Expo 2020 v Dubaju bodo razstavili

Po skoraj treh letih bo Slovenija na predlog ministrstva za gospodarstvo dala odstraniti slovenski paviljon v Dubaju, ki je bil...

POPULARNO