Connect with us

Energetska učinkovitost

Glasen “NE” plastiki na hrvaših otokih

Objavljeno

dne

Končno je napočil začetek izvajanja projekta »For a plastic free Croatian islands,« s katerim želijo naši sosedje poskrbeti za čisto morje svojih otokov, na katerih tako radi dopustujemo tudi Slovenci.

Projekt »For a plastic free Croatian islands« se je pod vodstvom družbe Sunce začel tudi v občini Sali na Dugem otoku ter občini Stari Grad na Hvaru, s čimer se otoka pridružujeta že aktivnima hrvaškima mestoma – Dubrovniku in Trogirju.

Projekt je zaradi problematike plastike v morju, ki jo naziva, odmeven tudi mednarodno, financira pa ga tudi organizacija The Beyond Med Association. Osnovni cilj projekta je v Jadranskem in Sredozemskem morju zmanjšati onesnaževanje s plastiko za enkratno uporabo ter turiste, pa tudi domačine, spodbuditi k »zero waste« kulturi.

Prihodnji dve leti posvečeni boju proti plastiki

Projekt bo trajal prihodnjih 24 mesecev, zgrajen pa bo iz izobraževalnih in ozaveščevalnih akcij. Vključene bodo tudi raziskave o lokalni rabi plastike za enkratno uporabo ter gospodarjenju z odpadki, naposled pa bodo ustvarjene posebne smernice, kako v sodelujočih občinah kar najbolj učinkovito zagotoviti najbolj zeleno ravnanje s plastiko in plastičnimi odpadki.

V načrtu so tudi številni dogodki in delavnice za lokalne prebivalce, končni rezultati obljubljajočega projekta pa bodo po dveh letih aktivnega boja proti (ob)morski plastiki predstavljeni na zaključni konferenci v Splitu. Zato, ko v prihodnjih dveh poletjih obiščete katerega od hrvaških otokov, nikar ne pozabite, da se lahko za čistejše morje in prihodnost celotnega človeštva potrudite tudi sami.

Tudi Brač se pridružuje borbi proti plastiki v morjih.

 Več o projektu in o dogajanju lahko najdete na spletni strani družbe Sunce, kjer boste lahko tudi spremljali dogajanje prihodnjih dveh let.

Energetska učinkovitost

Kakšen bo boj Slovenije proti podnebnim spremembam?

Objavljeno

dne

Pretekli teden, ravno na svetovni dan Zemlje je Slovenija dobila svojo posebno podnebno strategijo, s katero si bomo prizadevali do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost. Kako in kaj nas čaka v prihodnjih 30 letih?

»Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost. Slovenija bo leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja,« se glasijo sklepi vladne seje, ki je potekala na svetovni dan Zemlje. Med zaveze sodijo tudi učinkovito ravnanje z energijo in naravnimi viri, pri čemer si bo država kljub boju proti podnebnim spremembam prizadevala ostajati konkurenčna ter slediti principom krožnega gospodarstva.

»Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb.«

»Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani. Prilagojena in odporna bo na vplive podnebnih sprememb. Slovenija bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo tudi priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevala se bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja,« so še dodali.

Zemljevid zavarovanih območij Slovenije. Poslanstvo MOP je, da ohranja okolje v ravnovesju z razvojem

Naslednjih 30 let za podnebno nevtralnost

Kaj konkretno vse to pomeni? Ključna zaveza je, da bomo do leta 2050 skušali zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 80 do 90 – odstotkov glede na leto 2005, ob tem pa bomo pospeševali prehod na obnovljive vire energije, opuščali rabo fosilnih goriv ter po potrebi vlagali v različne sektorje, vse z namenom, da tudi gospodarstvo usmerimo v energetsko učinkovito ter okolju prijazno prihodnost.

»Za obdobje do leta 2030 dokument sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030 (SRS 2030), Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030, Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 (ReNPVO20-30) in drugih sektorskih dokumentih. Strategija nadgrajuje navedene dokumente in zastavlja vizijo, dolgoročne cilje do leta 2050 ter podaja usmeritve za njihovo doseganje (opredeljuje podcilje, prioritete, usmeritve glede podpornega okolja),« še pojasnjujejo na Ministrstvu za okolje in prostor, pri tem pa je Vlada Republike Slovenije na omenjeni seji podprla tudi novo podnebno strategijo Evropske unije:

»Slovenija podpira prizadevanja Evropske komisije za izboljšanje uporabnosti podatkov, posebej programa Copernicus, ki naj postane vodilna platforma tudi za lokalne podatke ter več naporov vloži v približanje podatkov končnim uporabnikom, in razvoj novih storitev, ki bodo omogočale načrtovanje ob upoštevanju negotovosti, hkratnih in zaporednih vplivov ter prelomnih točk v naravnih sistemih (kot je Digital Twin Earth). Posebej pomembna je za okrepitev izmenjave znanja, dobrih praks in rešitev, ki so razvite v okviru EU projektov nadgradnja platforme Climate-ADAPT.«

Slovenija si s podnebno strategijo zastavlja jasen cilj, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oz. podnebno nevtralnost.

Osredotočeni na naše kmetijstvo in naše vode

Tako se bo Slovenija še naprej ravnala po načelih Evropske unije ter si skupaj prizadevala ublažiti posledice podnebnih sprememb, pri čemer se bo naša država še posebej osredotočala na prehransko varnost, varno hrano, trajnostne prehranske sisteme ter ostale aktivnosti, vezane na kmetijstvo: »Slovenija prav tako želi v okviru prilagoditvenih ukrepov posebej izpostaviti, da je treba okrepiti trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdovi za povečanje odpornosti ter zagotoviti celovit pristop do gozdov tudi v povezavi z novo strategijo EU za gozdove ter s tem prispevati k usklajenosti ciljev na ravni EU z vidika prilagajanja podnebnim spremembam,« dodatno pa bo pozornost posvečena tudi slovenskim vodnim ekosistemom.

Več o Resoluciji lahko preberete na naslednji povezavi, prav tako pa lahko v posebnem sporočilu javnosti najdete tudi dosedanje uspehe in podatke o ukrepih, s katerimi se Slovenija že bori proti posledicam podnebnih sprememb.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Sončni kolektorji aktivni tudi ponoči?

Objavljeno

dne

Kot glavno pomanjkljivost sončne energije se običajno izpostavi to, da je ponoči ne moremo izkoriščati. Pa vendar je to mit, saj z novo tehnologijo solarni paneli delujejo tudi v temi.

Zdrava pamet nam narekuje, da potrebujemo za izkoriščanje potenciala sončne energije čim več sonca, solarni paneli tako zbirajo energijo sončnih žarkov in jih nato pretvorijo v električno energijo. Zdi se, da celoten proces v temi sploh ne more potekati. Pa vendar nova tehnologija na področju fotovoltaike omogoča, da sončno ali katerokoli drugo svetlobo izkoriščamo tudi takrat, ko sonca ni.

Ena od nedavnih rešitev so tako posebne solarne celice s tekočo sredico, ki uspe izkoristiti svetlobo prav iz vseh kotov, tako od zunaj kot od znotraj, prihodnost novega materiala pa narekuje celo njegovo uporabnost v umetniških delih, oglaševanju in znotraj prostorov.

Nočne solarne celice

V zadnjem času je pozornost vzbudilo tudi snovanje tako imenovane nočne solarne celice (NPS – »night solar panel«). Kaj to je in kako deluje? Za inovacijo stojita Tristan Deppe in Jeremy N. Munday z Univerze California Davis, ki sta idejo razkrila v znanstvenem članku z naslovom Nighttime Photovoltaic Cells: Electrical Power Generation by Optically Coupling with Deep Space.

»Navadna sončna celica proizvaja energijo z absorpcijo sončne svetlobe, zaradi česar se v napravi pojavi napetost in teče tok. V teh novih napravah se namesto tega oddaja svetloba in tok in napetost greta v nasprotno smer, vendar še vedno ustvarjate moč. Uporabiti morate različne materiale, a fizika je enaka.«

Če njuno znanstveno razlago poenostavimo, bi nočne solarne celice tako delovale na povsem nasproten način kot klasične – te so mrzle, temne in tako privlačijo svetlobo in vročino sonca, medtem ko bi nočne solarne celice preko infrardeče svetlobe, toplotnega in svetlobnega sevanja ter mikrodelcev skušale uloviti sončevo energijo, ki je ostala v zemlji ali v okolici tudi ponoči.

»Navadna sončna celica proizvaja energijo z absorpcijo sončne svetlobe, zaradi česar se v napravi pojavi napetost in teče tok. V teh novih napravah se namesto tega oddaja svetloba in tok in napetost greta v nasprotno smer, vendar še vedno ustvarjate moč. Uporabiti morate različne materiale, a fizika je enaka,« je ob predstavitvi ideje povedal avtor profesor Munday.

Manj močni, a celodnevni

NSP sicer ne bi bili tako močni kot klasični solarni paneli, pa vendar bi lahko delovali dlje časa oziroma ves dan, medtem ko konvencionalna celica deluje le v sončnih urah. Zaenkrat je problematično tudi, da za delček procesa nočne solarne celice uporabljajo fosilna goriva, kar jih gotovo ne dela tako zelene kot njihove dnevne sorodnice, pa vendar bi se slednje dalo zaobiti z dodatnim raziskovanjem in uporabo biogoriv ali rabljenih fosilnih goriv.

Zaenkrat je problematično tudi, da za delček procesa nočne solarne celice uporabljajo fosilna goriva, kar jih gotovo ne dela tako zelene kot njihove dnevne sorodnice, pa vendar bi se slednje dalo zaobiti z dodatnim raziskovanjem in uporabo biogoriv ali rabljenih fosilnih goriv.

Čeprav so obstoječi testi z NPS-ji pokazali, da slednje proizvedejo le 25-odstotkov električne energije konvencionalnih panelov, pa se za tehnološko inovacijo gospodarski sektor že zanima. Tako avtorja ideje kot številna podjetja verjamejo, da novost skriva potencial za izboljšave in omogoča izrabo energije sonca tudi tam, kjer je sončnih ur premalo, da bi se odločili za konvencionalno izkoriščanje.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Podvojitev sončnih elektrarn za samooskrbo pri nas v letu 2020

Objavljeno

dne

Preteklo leto je bilo za Slovenijo prelomno tudi v številu na novo nameščenih sončnih elektrarn za samooskrbo, katerih število se je v letu 2020 kar podvojilo.

V lanskem letu je bilo v Sloveniji zabeleženih kar 8641 gospodinjstev, večstanovanjskih kompleksov, manjših podjetij in skupnosti, ki se lahko pohvalijo s samozadostno sončno elektrarno. Združena kapaciteta se je tako v 2020 z 52 povzpela na 103 MW.

K porastu tovrstnih sončnih elektrarn so prispevale zakonodajne spremembe, cenovno bolj dostopne ponudbe in pa čas, ki ga je ljudem prinesla pandemija. Agencija za energijo je nad trendom, ki pokaže, da so številke vsako leto kar dvakrat večje, navdušena.

Trend izjemno narašča, saj se vsako naslednje leto število naprav skoraj podvoji. Ob koncu leta 2020 je bilo tako v Sloveniji že 8641 priključenih naprav za samooskrbo s skupno priključno močjo 103 MW, kar v povprečju znaša okrog 12 kW na napravo.

Sonce še vednjo prva izbira alternative

Pojasnijo, da so se naprave za samooskrbo začele pojavljati v letu 2016, ko je v uporabo stopila uredba o spodbujanju rabe električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov, od takrat pa trend narašča tako zelo, da smo v lanskem letu zabeležili za kar 103 MW samooskrbnih naprav, kar pri 8641 priključenih napravah znaša približno 12 kW na napravo.

Najpogostejše so sončne elektrarne, ki jih je 8614 ter so v celoti samooskrbne, medtem ko vodni vir uporablja 24 naprav, z vetrom pa se napajajo le 3. Zaenkrat v Sloveniji še ne beležimo naprav, ki bi kot vir uporabljale geotermalno energijo. Dodatno preseneča tudi dejstvo, da se številke nanašajo zgolj na individualne uporabnike, na Agenciji za energijo pa povedo, da lahko podoben porast proizvodnih naprav za samooskrbo pričakujemo tudi pri podjetjih in drugih večjih skupnostih.

Podrobno poročilo Agencije za energijo najdete tukaj.

Nadaljuj z branjem
Arhitektura1 teden nazaj

S peticijo na spletu za ohranitev Plečnikovega stadiona

“Stadion mora spet postati del Plečnikove Ljubljane, hkrati pa tudi kvaliteten, intenzivno ozelenjen, odprt, vsem dostopen prostor skupnosti, namenjen rekreaciji,...

Energetska učinkovitost1 teden nazaj

Kakšen bo boj Slovenije proti podnebnim spremembam?

Pretekli teden, ravno na svetovni dan Zemlje je Slovenija dobila svojo posebno podnebno strategijo, s katero si bomo prizadevali do...

Industrija2 tedna nazaj

Največji onesnaževalci zraka in okolja

“Velika tragedija podnebne krize je v tem, da mora 7,5 milijard ljudi plačati ceno degradiranega planeta, da lahko nekaj deset...

Energetska učinkovitost2 tedna nazaj

Sončni kolektorji aktivni tudi ponoči?

Kot glavno pomanjkljivost sončne energije se običajno izpostavi to, da je ponoči ne moremo izkoriščati. Pa vendar je to mit,...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

Podvojitev sončnih elektrarn za samooskrbo pri nas v letu 2020

Preteklo leto je bilo za Slovenijo prelomno tudi v številu na novo nameščenih sončnih elektrarn za samooskrbo, katerih število se...

Arhitektura3 tedni nazaj

Nagrajene najlepše arhitekturne rešitve v Evropi

Na Dunaju so že četrtič zapored razglasili zmagovalce natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev...

Energetska učinkovitost3 tedni nazaj

22.april: Mednarodni dan Zemlje lahko obeležite tudi doma

Danes praznujemo mednarodni dan Zemlje! Cilj le-tega pa je ozavestiti svetovno prebivalstvo o svoji odgovornosti do planeta, na katerem živimo....

Materiali4 tedni nazaj

Zvočna izolacija in akustično udobje

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je na temo kakovosti bivanja konec marca izvedlo že tretji letošnji spletni seminar,...

Gradbeništvo4 tedni nazaj

BREZPLAČNI WEBINAR: Vpliv toplotnega ovoja stavbe na optimizacijo stroškov vzdrževanja bivalnih prostorov

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo 22. aprila organiziralo četrti letošnji spletni seminar, v katerem bodo osrednja tema...

Energetska učinkovitost4 tedni nazaj

Avstralska univerza – prva šola na svetu s 100% električno energijo s pomočjo obnovljivih virov

Univerza v Queenslandu se je razglasila za pionirko na področju zelene energije, saj je s kar 90 milijonov dolarjev vredno...

POPULARNO