“Stadion mora spet postati del Plečnikove Ljubljane, hkrati pa tudi kvaliteten, intenzivno ozelenjen, odprt, vsem dostopen prostor skupnosti, namenjen rekreaciji, športnim treningom in različnim prireditvam,” je zapisano v peticiji za ohranitev stadiona.

Podpisniki peticije za ohranitev Plečnikovega stadiona za Bežigradom, objavljene na spletni strani peticija.online, pozivajo Olimpijski komite Slovenije (OKS) in Mestno občino Ljubljana (MOL), da odstopita od projekta Bežigrajski športni park (BŠP). Joc Pečečnik, ki je na čelu družbe BŠP, je sicer nedavno sporočil, da “od projekta ne odstopa“.

Kot je zapisano v peticiji, je bil po načrtih Jožeta Plečnika zgrajeni stadion ‒ skupaj z njegovimi drugimi arhitekturnimi deli v Ljubljani ‒ leta 2009 razglašen za spomenik državnega pomena. Družba BŠP si že od leta 2007 prizadeva na stadionu in njegovi neposredni okolici zgraditi obsežen poslovno-trgovsko-hotelski kompleks.

Opozorila o ogroženosti prihajajo z več strani
Projekt ni skladen z varstvenim režimom, ki je za spomenik predviden v odloku o varovanju, obnovljene in replicirane elemente stadiona pa degradira v ozadje komercialnega kolosa. Ogroženost spomenika sta prepoznali tako domača kot tuja strokovna javnost, navaja besedilo peticije. Mednarodni nevladni organizaciji Europa Nostra in DoCoMoMo sta stadion uvrstili na svoje sezname najbolj ogroženih kulturnih spomenikov.

Ministrstvo za kulturo je lani v postopku nadzora ugotovilo, da je pozitivno kulturnovarstveno mnenje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) k projektu BŠP nezakonito. Posledično je bilo februarja letos k projektu izdano negativno kulturnovarstveno mnenje, mesec kasneje pa je ministrstvo za okolje in prostor izdajo gradbenega dovoljenja za projekt BŠP zavrnilo. Kot so zapisali, je “napočil ugoden trenutek za rešitev spomenika“.

Poziv olimpijskemu komiteju in mestni občini
Podpisniki peticije pozivajo OKS in MOL, da odstopita od projekta BŠP in izstopita iz istoimenske družbe. OKS hkrati prosijo, da “skladno z okoljevarstvenimi načeli, za katere se zavzema mednarodno Olimpijsko gibanje, javno podpre ohranitev kulturnega spomenika“. MOL-u pa predlagajo, “da v dogovoru z državo odkupi lastniški delež podjetja Elektronček (izvorno GSA) ter stadion obnovi skladno z zanj veljavnim varstvenim režimom in strokovnimi kulturno-varstvenimi smernicami“.

Napoved kazenskih ovadb in tožb
Pečečnik je na nedavni novinarski konferenci povedal, da takšne odločitve ministrstva za okolje in prostor niso pričakovali ter da bodo vložili kazenske ovadbe in tožbe. Predsednik OKS-ja Bogdan Gabrovec je tedaj sporočil, da še naprej ostajajo partnerji BŠP-ja. Pečečnik pa je zatrdil, da to velja tudi za MOL.

Prvopodpisana pod peticijo je arhitektka Kaja Lipnik Vehovar, med podpisniki pa so številna znana imena iz akademske in kulturne sfere, med njimi Aleš Vodopivec, Slavoj Žižek in Peter Krečič.

Na Dunaju so že četrtič zapored razglasili zmagovalce natečaja Baumit Life Challenge v šestih kategorijah in razkrili najlepšo arhitekturno rešitev z njihovo fasado v vsej Evropi: MO Museum v Vilni (Litva). Slovenski arhitekti so se tudi letos odlično odrezali. V finalnem izboru so bili namreč kar trije slovenski projekti, zmagovalec v kategoriji večstanovanjskih zgradb pa so oskrbovana stanovanja Murgle, LAB Arhitekti d.o.o., kar dokazuje visoko raven slovenske arhitekture.

Fasada je obraz hiše. Vsaka ima svoj slog in je odraz ljudi, ki živijo v njej. V Baumitu omogočajo, da različne stavbe dobijo različen značaj, ustvarjen iz različnih materialov, struktur, oblik in barv. Leta 2012 so predstavili “Life” – največji in najlepši evropski sistem barv za fasade. Domišljija, izvedba in barve so jih pripeljale do ideje ozaveščati o arhitekturi in dobrem oblikovanju, in tako se je rodil Baumit Life Challenge, natečaj, na katerem že od 2014 vsako drugo leto podelijo nagrade za najboljše evropske arhitekturne rešitve, ki jih krasijo fasade Baumit. Projekte ocenjuje 13-članska neodvisna strokovna žirija, ki je izbrala nominirance tudi za Baumit Life Challenge 2020, podelitev nagrad pa je bila zaradi pandemije prestavljena na letos. Na spletnem dogodku je vrhunska mednarodna zasedba Baumitovih strokovnjakov in evropskih arhitektov predstavila najboljše projekte in zmagovalce natečaja ter delila svoja profesionalna spoznanja in inovativne ideje. Mednarodna strokovna žirija je med 385 prijavljenimi projekti iz 26 držav izbrala 36 finalistov, izmed katerih je izbrala zmagovalca za vsako kategorijo in krovnega zmagovalca tekmovanja Life Challenge 2020/21. Ta naziv je pripadel projektu MO Museum v Vilni (Litva) v izvedbi arhitektov ‘Studio Libeskind’ in ‘Do Architects’.

Med finaliste so se uvrstili tudi trije slovenski projekti, in sicer v kategoriji enodružinskih stavb Patio no. 1 v Ljubljani (Gabrijelčič Arhitekti), med zgodovinskimi prenovami je blestel grad Štanjel (Zavod za kulturno dediščino), med večstanovanjskimi stavbami pa projekt oskrbovanih stanovanj Murgle (LAB Arhitekti, d.o.o.), Ljubljana, ki je tudi zmagal v tej kategoriji.

Mednarodna strokovna žirija je v obrazložitvi zapisala: »Oskrbovana stanovanja Murgle s svojo harmonično fasado kažejo ‘manj je več’. Arhitekturna rešitev dokazuje, da je lahko tudi varčna rešitev obenem elegantna in funkcionalna. Zaključek fasade je vznemirljiv preplet svetlega ometa v kombinaciji z zlatimi kovinskimi ploščami. Raznolikost fasade je z občutkom usklajena z urbanim okoljem, kar ustvarja prijazen in očarljiv javni prostor.«

Matevž Korošec iz LAB Arhitekti, d.o.o., je takole komentiral nagrado: »Malo presenečeni smo s ponosom sprejeli novico, da je naš projekt zmagal na tekmovnjau Life Challenge 2020 v kategoriji večstanovanjskih stavb. Izbor nominirancev je predstavil sodobno evropsko arhitekturo iz različnih kulturnih okolij, ki izraža velik kreativni potencial, zato je izbor našega projekta za zmagovalca še toliko bolj cenjen in obvezujoč za nadaljnje delo. Zahvala za povabilo in prijetno druženje pa gre tudi organizatorju tekmovanja, družbi Baumit!«

Slovenski arhitekti so bili uspešni tudi na prejšnjih Baumitovih natečajih, saj so leta 2016 poželi dve nominaciji in eno zmago v kategoriji, na podelitvi leta 2018 pa so zmagali v dveh kategorijah. Članica letošnje strokovne žirije je bila tudi slovenska arhitektka Lenka Kavčič, sicer pobudnica festivala Odprte Hiše Slovenije, ki je po izboru povedala:»Arhitektura enodružinske hiše, stanovanjskega bloka, poslovnega objekta ali šole v sebi združuje mnogo več kot zgolj funkcionalnost, trdnost in lepoto. V izbranih materialih se pojavnost arhitekturne misli nadgradi in izpostavi ne samo v vizualnem, ampak tudi v taktilnem smislu. Projekti slovenskih arhitektov so vnovič dokazali, da sodijo v sam evropski vrh s svojimi kreativnimi rešitvami, v katerih koncept gradijo skupaj z estetiko, funkcionalnostjo, trajnostnostjo in odgovornostjo, kar je prepoznala tudi mednarodna žirija.«

Najlepše arhitekturne rešitve v Evropi 2020/21:
Pregled zmagovalnih projektov:

Zmagovalec Life Challenge Life Challenge Award 2020/21:
Mo Museum, Vilna (LT)
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/non-residential/2216/mo-museum

Enodružinska stavba: Longitudinal-Axis Home, Budakeszi (Madžarska) https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/single-family-house/2378/longitudinal-axis-house

Večstanovanjska stavba: Oskrbovana stanovanja Murgle, Ljubljana (LAB Arhitekti), Foto: Žiga Lovšin
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/multi-family-residential/2574/murgle-apartments

Nestanovanjska stavba: The Courtyard, Trnava (Slovaška)
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/non-residential/2708/the-courtyard

Toplotna (energetska) prenova: Secession, Dunaj (Avstrija)
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/historical-renovation/2346/secession

Zgodovinske prenove: Vivienda Alcoba, Alcoba de la Torre (Španija)
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/thermal-renovation/2704/vivienda-alcoba

Struktura poudari obliko: Rue Curial, Pariz (Francija)
https://int.baumit.com/lifechallenge2020/projects/stunned-by-texture/2736/rue-curial

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo negativno odločbo v primeru izdaje gradbenega dovoljenja za projekt Bežigrajski športni park. Pogoj, da je nameravana gradnja skladna s predpisi, ki so podlaga za izdajo mnenj, namreč ni bil izpolnjen.

Ministrstvo za okolje in prostor je odločitev sprejelo na podlagi mnenja, ki ga je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije podal v februarju. Gradnja ni v skladu z Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

Dodali so, da je navedeno mnenje ZVKDS-ja v skladu z ugotovitvami ministrstva za kulturo, ki jih je MOP prejel v času izvedbe integralnega postopka. To pa so, da varstveni režim za spomenike določajo akti o razglasitvi, in ne prostorski akti, ter da gradnja ni v skladu z odlokom o razglasitvi, ker projekt ne sledi temeljnemu načelu varstva kulturne dediščine, to je ohranjanje. Poleg tega predvidena gradnja v vplivnem območju spomenika ni v skladu z varstvenim režimom, določenim v omenjenem odloku.

Zoper odločbo je mogoče vložiti tožbo v 30 dneh od vročitve odločbe.

V civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki zavrnilno odločbo MOP pozdravljajo, je sporočila predstavnica civilne pobude Karmen Stariha. “Glede na številne nezakonitosti in na vse negativne posledice projekta na Plečnikovo dediščino, okolje ter zdravje in premoženje prebivalcev, na katere opozarjamo že od začetka projekta BŠP, je bila odločitev tudi pričakovana,” je zapisala v sporočilu za javnost.

Letos teče že 14. leto, odkar so investitorji ustanovili družbo BŠP in odkar, kot je zapisala, “na vse možne načine vsiljujejo projekt BŠP, ki je nesprejemljiv z več vidikov in se že od začetka sooča z močnim nasprotovanjem strokovne in širše javnosti”.

V civilni iniciativi upajo, da bo tokratna zavrnitev končno prinesla premik v razmišljanju o projektu BŠP tudi na investitorjevi strani ter da bo omogočila začetek dialoga o drugačni rešitvi za Plečnikov stadion.

Poziv k prenosu lastništva
Obenem pričakujejo, da bo ta zavrnitev spodbudila državo, da bo posegla v reševanje Plečnikovega stadiona, in to tako, da bo začela iskati rešitev za prenos lastništva spomenika na državo bodisi z odkupom ali menjavo za drugo nepremičnine. Tako bo omogočila, da bosta obnova in revitalizacija stadiona v izvirni obliki in v skladu s predpisi čim prej stekla.

Zakaj ne bi BŠP stal drugje?
Ob tem v civilni iniciativi opozarjajo, da investitor s projektom BŠP ni v ničemer vezan na lokacijo Plečnikovega stadiona, saj bi lahko projekt uresničil na kateri drugi lokaciji ob bistveno manjših stroških gradnje. Poleg tega v civilni pobudi zavračajo prepričanje, da bi morali zaradi komercialnega projekta, ki naj bi domnevno prinesel delovna mesta in dohodke državi, žrtvovati vrhunsko kulturno dediščino.

Projekt BŠP, ki ga načrtuje poslovnež Joc Pečečnik, bi gradili po načrtih biroja GMP iz Berlina. Ta predvideva ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona ter novogradnje – hotel, športno kliniko in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje.