Mednarodni festival R.o.R., ki ga že peto leto pripravlja Zavod za sodobno umetnost BridA. Na njem se bo predstavilo 33 umetnikov iz devetih držav, umetniške projekte pa bo mogoče videti tudi na pročeljih v centru mesta.

R.o.R. je mednarodni festival sodobnih, intermedijskih in performativnih umetniških praks, ki poteka že peto leto. Letošnja edicija z naslovom JEDRO? vključuje 33 domačih in mednarodnih umetnikov in znanstvenikov, ki temo predstavljajo s svojimi umetniškimi in raziskovalnimi projekti, ki bodo na različnih lokacijah po Novi Gorici na ogled do nedelje.

Organizatorji festivala so se za temo odločili zaradi njene vsestranskosti: Jedro je tako mišljeno “kot center, kot osrednja ideja, kot misel, ki združuje in povezuje, simbolizira trdno in neločljivo. Pojem jedra lahko razumemo tudi kot trdno prepričanje o neomajnih temeljih, na katerih se gradijo prihodnost, znanstvene teorije in vrednote. Po drugi strani se prav skozi znanost in umetnost trdna prepričanja nenehno rušijo in postavljajo pod vprašaj,” so sporočili iz zavoda BridA, ki organizira festival.

Letošnji festival vključuje vrsto domačih ter mednarodno priznanih umetnikov in znanstvenikov, ki izbrano temo predstavljajo s svojimi umetniškimi in raziskovalnimi projekti.

Med festivalom se bodo tako na mestnih pročeljih in drugih javnih mestih vrstili zvočni in svetlobni performansi ter projekcije, ki jih lahko sicer vidimo le v večjih muzejih in galerijah po svetu.

Projekti so na javnih mestih razstavljeni z namenom večje dostopnosti čim širšemu občinstvu. Sendi Mango iz Zavoda BridA je za Radio Koper povedala, da so to novost vpeljali prav zaradi opažanja, da večina ljudi, ki drugače ne obiskuje muzejev in galerij, vsekakor hodi v center mesta. “In tam se pojavljajo umetniška dela in vidimo, da vzbujajo precej zanimanja,” je še dodala.

Festival R.o.R. pa se zavzema tudi za vključevanje ranljivih skupin, zaradi česar bo eno od prizorišč festivala Dom upokojencev Nova Gorica, kjer bodo avtorji Lavoslava Benčić, Simon Macuh in Tim Bučar z varovanci doma izvedli delavnico elektromagnetnega mapiranja ter dan končali z interaktivnim performansom Ogrinjalo za nevidno in neslišno.

Med instalacijami je še posebej izpostavljen Muzej Meseca, ki ga je v sodelovanju z Naso ustvaril svetovno priznani umetnik Luke Jerram iz Velike Britanije. Delo sestoji iz makete, katere premer je sedem metrov, krasijo pa jo podrobni Nasini posnetki površja Meseca. Maketa je izdelana v približnem merilu 1 : 500.000, tako vsak centimeter notranje osvetljene okrogle skulpture predstavlja pet km površine Meseca. Instalacijo ob mesečini spremlja tudi prostorsko-zvočna kompozicija izpod peresa skladatelja Dana Jonesa, prejemnika nagrade BAFTA in priznanja Ivorja Novella.

Marko Čeh in Leon Vidmar sta v produkciji Svetlobne gverile ustvarila instalacijo pod imenom Seizmološko modificiran objekt, ki “s prižiganjem in ugašanjem svetlobnih teles prepleta različne vire svetlobe in različne materiale, ki svetlobo vpijajo ali odbijajo“.

Tomaž Zwitter bo na svojem predavanju popeljal od raziskav izbruhov na Soncu prek študija, iz česa so, kje so in kako se gibljejo zvezde v naši Galaksiji, do študija lastnosti najbolj oddaljenih zvezd, galaksij in jat galaksij v mladem vesolju; Hans-Peter in Peggy Spitzner pa bosta v nedeljo pripovedovala o svoji edinstveni izkušnji pobega čez Berlinski zid na znameniti nadzorni točki Charlie.

Kot spremljevalni program bo 6. oktobra ob dnevu arhitektov, ki ga organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, predstavljen tudi tudi videoperformans Disonantna sinteza. Projekt je umetnik Sz. Berlin razvil v Šempasu med gostovanjem na umetniški rezidenci R.o.R, ki je vključena v program EPK.

Program letošnje edicije festivala kroji 33 sodelujočih iz devetih držav: Slovenije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije, Irske, Španije in Japonske. Festival pripravlja Zavod za sodobno umetnost BridA, dogodki pa bodo potekali od 28. septembra do 1. oktobra.

Za najboljšo splošno knjižnico v svetovnem merilu je bila izbrana knjižnica Gabriela Garcie Marqueza iz Barcelone. V prestižno finalno četverico se je uvrstila tudi Valvasorjeva knjižnica v Krškem, ob njej pa še knjižnici v Sydneyu in Šanghaju.

Zmagovalko so razglasili na kongresu mednarodne knjižničarske organizacije (IFLA), ki se je nedavno odvil v Rotterdamu.

Nove prostore Valvasorjeve knjižnice so slavnostno odprli junija lani. Arhitekturni načrt prizidka je delo celjskih arhitektov Vere Klepej Turnšek in Tadeja Dobrajca. Umeščena je ob kapucinski samostan v starem delu Krškega, kjer Valvasorjeva knjižnica deluje od leta 1988. Velika je 1600 kvadratnih metrov, od tega je malo več kot 1200 kvadratnih metrov pritličja, malo manj kot 400 kvadratnih metrov pa predstavljajo kletni prostori. Naložbo so končali lani, skupaj z ureditvijo okolice je presegla osem milijonov evrov.

Urška Lobnikar Paunović, direktorica Valvasorjeve knjižnice, je za STA dejala, da so to posavsko knjižnico v Rotterdamu knjižničarji z vsega sveta po njeni predstavitvi lepo sprejeli. Po njenih besedah knjižnica izžareva toplino in domačnost, zato je bila za marsikoga favoritka pred razglasitvijo zmagovalke. Uvrstitev med štiri finaliste je bila za Valvasorjevo knjižnico velik uspeh, je še dodala direktorica.

“Mislim, da so ljudje to knjižnico sprejeli nad našimi pričakovanji. Moram priznati, ko smo v knjižnici uvedli kakšne rešitve, ki smo jih videli v tujini, sem bila malce skeptična, kako jih bodo obiskovalci sprejeli, a se je izkazalo, da je bila bojazen odveč. Izkazalo se je, da so to res dobre rešitve, in ljudje so jih posvojili, mogoče tudi na kakšen drug način, kot smo si mi zamislili,” je povedala ob nominaciji .

Mednarodna strokovna komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki knjižničarstva in arhitekture, je 16 prispelih prijav iz 11 držav ocenjevala po merilih povezanosti arhitekture z okolico in lokalno kulturo, funkcionalnosti arhitekture, prilagodljivosti prostorov, trajnostne naravnanosti, sodelovanja v procesih učenja in socialne vključenosti ter digitalnih in tehničnih rešitev. Pomembno je bilo tudi, kako knjižnica sledi ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov in globalni viziji Mednarodne zveze bibliotekarskih združenj in ustanov IFLA, je še dodala Urška Lobnikar Paunović.

Valvasorjeva knjižnica Krško deluje kot osrednja knjižnica za občini Krško in Kostanjevica na Krki. Poleg osrednje knjižnice na Cesti krških žrtev v Krškem ima tri krajevne knjižnice: na Vidmu, v Kostanjevici na Krki in na Senovem, ter od leta 2020 skupaj s Knjižnico Brežice, Knjižnico Sevnica in Knjižnico Laško oziroma njeno enoto v Radečah, tudi Posavsko potujočo knjižnico. Knjižnica je svoja vrata odprla 8. februarja 1965. Takrat je svoje delovala z manj osebja, na površini 140 kvadratnih metrov in z nekaj več kot 2000 enotami gradiva. Po večletnih pripravah se je leta 1988 preselila v prostore v kapucinskega samostana, a ji je tudi tam sredi 90. let preteklega stoletja začelo primanjkovati prostora.

Leta 2016 se je občina Krško lotila projekta dozidave, prenove in umestitve Valvasorjeve knjižnice v območje kapucinskega samostana. V drugem naložbenem koraku, ki ga na krški občini še načrtujejo, pa nameravajo prenoviti 1140 kvadratnih metrov površin samostanskega dela knjižnice. Krška občina je sicer, ker je knjižnica predtem delovala v najetih samostanskih prostorih, od Slovenske kapucinske province za nekaj več kot 300.000 evrov leta 2016 odkupila skoraj celoten stari samostanski kompleks z zemljiščem in vrtom.

V Valvasorjevi knjižnici letno naštejejo v povprečju nekaj več kot 100.000 obiskov. Uporabnikov ima nekaj manj kot 6000. Letno izposodi približno 350.000 knjižničnih enot. Knjižnica hrani približno 165.000 knjižnih enot, v matični knjižnici približno 130.000. Med svojimi posebnimi zbirkami upravlja tudi spomeniško zaščiteno kapucinsko baročno knjižnico z najstarejšo knjigo iz leta 1502. Med drugim hrani tudi prevod Biblije – vulgato, ki naj bi jo listal tudi leta 1547 v Krškem rojeni Jurij Dalmatin, je še povedala direktorica knjižnice.

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v sredo, 27. septembra, organiziralo konferenco, katere osrednja tema so trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti. Izobraževanje, namenjeno vsem zainteresiranim deležnikom iz gradbenega sektorja, bo po programu potekalo med 9.00 in 14.30 v predavalnici v prostorih ZAG-a, Dimičeva ulica 12, Ljubljana. Projektantom in arhitektom iz vrst IZS in ZAPS bosta zbornici za strokovno izpopolnjevanje dodelili kreditne točke.

Dogodek, ki ga bo kot predsednik UO GBC Slovenija povezoval dr. Iztok Kamenski, bodo s predavanji na temo trajnostnih rešitev v gradbenem sektorju soustvarjali predstavniki članic GBC Slovenija – ZAG, JUB, Wienerberger Slovenija, KNAUF Insulation, Xella, Leskovec, URSA, Eutrip, ALU KÖNIG STAHL. Pridružila se bodo tudi druga slovenska trajnostna podjetja Kronoterm,  M Sora, …….

Število udeležencev seminarja je omejeno na 100. Prijave sprejemajo do zapolnitve mest na povezavi:  7. Trajnostna konferenca – Trajnostne gradbene rešitve za stavbe prihodnosti – GBC Slovenia (gbc-slovenia.si)

Vljudno vabljeni k udeležbi!