Spoštovane stranke,

v zadnjih dneh se v medijih pojavljajo resni očitki na račun podjetja LUNOS d.o.o. iz Maribora in njegovega direktorja. Mediji med drugim poročajo o domnevno spornih poslovnih praksah in drugih domnevnih nepravilnostih pri poslovanju

Ker to podjetje uporablja ime Lunos, pod katerim smo sami več kot desetletje gradili svoje podjetje, želimo jasno in nedvoumno povedati:

Današnji LUNOS d.o.o. iz Maribora ni isto podjetje, ki ga je leta 2010 ustanovil Milan Kuster, in ni povezano z družbo I-VENT d.o.o.

Za nas Lunos nikoli ni bil samo ime. Bil je rezultat trinajstih let dela, znanja in vztrajnosti. 

Pod tem imenom smo gradili zaupanje kupcev, ustvarjali delovna mesta, razvijali trg prezračevanja v Sloveniji in postavili podjetje, ki je postalo sinonim za kakovostno prezračevanje. Zato je boleče spremljati, kako se ime, v katerega smo vložili toliko dela in osebne kredibilnosti, danes v javnosti povezuje z dejanji in poslovnimi praksami, s katerimi nimamo nič.

Družba, ki jo je Milan Kuster leta 2010 ustanovil kot LUNOS d.o.o., se je leta 2023 preimenovala v I-VENT d.o.o. Gre za isto podjetje oziroma isto pravno osebo, ki pod novim imenom nadaljuje svojo zgodbo.

Šele pozneje je bilo v Mariboru ustanovljeno novo podjetje z imenom LUNOS d.o.o. – tokrat z drugim lastništvom, drugim vodstvom ter drugo matično in davčno številko. 

Povedano povsem preprosto:
Nekdanji Lunos je današnji I-Vent. Današnji Lunos iz Maribora pa je drugo, pozneje ustanovljeno podjetje.

Aktualni medijski očitki se zato ne nanašajo na I-Vent, na naše poslovanje, naše zaposlene ali na način, kako smo podjetje vodili od leta 2010 dalje.

O resničnosti posameznih očitkov bodo presojali pristojni organi.  V družbi I-Vent pa se od poslovnih praks, opisanih v medijskih objavah, kategorično ograjujemo. Vsakršno nepošteno, zavajajoče ali nezakonito ravnanje ostro obsojamo.

Svoje poslovanje smo od ustanovitve dalje gradili na poštenosti, preglednosti in odgovornem odnosu do kupcev, zaposlenih ter poslovnih partnerjev.
Ugled, ki smo ga gradili več kot desetletje, nam pomeni preveč, da bi dovolili, da se naše ime in delo enačita z ravnanji drugega podjetja.

Po teh načelih smo poslovali doslej in po njih bomo poslovali tudi v prihodnje.

V imenu ekipe I-Vent:
Milan Kuster
glavni izvršni direktor podjetja I-VENT d.o.o.

Močno sobotno neurje je pokazalo, da težave s poplavljanjem nekaterih ljubljanskih podvozov še zdaleč niso odpravljene. Med najbolj izpostavljenimi je bil podvoz na Dunajski cesti, ki je bil pred manj kot letom dni temeljito prenovljen v okviru 2,5 milijona evrov vrednega projekta. Kljub izvedeni sanaciji ga je že prvo večje neurje znova zalilo. Pod vodo sta se znašla tudi podvoza na Celovški in Šmartinski cesti. Kako razmere pojasnjuje Mestna občina Ljubljana?

Ob prvem večjem neurju je prenovljeni podvoz znova ostal neprevozen

Sobotni nalivi so povzročili poplavljanje več podvozov v prestolnici, zaradi česar je bilo na cestah ujetih tudi več vozil. Voznikom so na pomoč priskočili mimoidoči in reševalci, saj so nekateri avtomobili obstali sredi poplavljene ceste.

Največ pozornosti je pritegnil prav podvoz na Dunajski cesti. Ta je bil prenovljen z namenom, da bi odpravili dolgoletne težave z zastajanjem vode. Projekt izboljšave odvodnjavanja, vreden 2,5 milijona evrov, naj bi preprečil poplavljanje tudi ob močnejših padavinah, vendar se je že ob prvem izrazitejšem neurju izkazalo, da sistem tako velike količine vode ni zmogel pravočasno odvesti.

Na občini poudarjajo izjemno intenzivnost padavin

Na Mestni občini Ljubljana pojasnjujejo, da je bilo sobotno neurje izjemno intenzivno in da je v zelo kratkem času padla velika količina dežja. Podvozi so po njihovih besedah med najbolj ranljivimi prometnimi točkami, saj predstavljajo poglobitve, v katere se steka voda z okoliških površin.

Kot poudarjajo, je bil podvoz na Dunajski cesti saniran v skladu s strokovnimi zahtevami, vendar je bila količina vode, ki je v kratkem času pritekla v sistem, preprosto prevelika.

“Sistem prečrpavanja ni zmogel tako velike količine vode odvesti v ponikalnico. Ob intenzivnih nalivih prihaja do velikih obremenitev celotnega sistema odvodnjavanja, zato voda začasno zastaja, dokler se razmere ne umirijo in jo je mogoče postopoma odvesti,” so pojasnili na občini.

Na Celovški dodatne težave povzročajo blato in nanosi

Nekoliko drugačne razmere so nastale pri podvozu na Celovški cesti. Po navedbah Mestne občine Ljubljana je z območja Rožnika na cesto pritekla večja količina blata in drugih nanosov, kar je dodatno oviralo odtekanje padavinske vode.

Na tem območju že poteka sanacija gozdne poti in gradnja padavinske kanalizacije, ki bo del padavinske vode prestregla že v zaledju in jo usmerila proti območjem ponikanja. Namen ukrepov je zmanjšati obremenitev kanalizacijskega sistema ter posledično omejiti poplavljanje podvoza pod železniško progo na Celovški cesti.

Projekt vključuje tudi rekonstrukcijo spodnjega dela poti, odstranitev obstoječega vozišča, izvedbo nove cestne konstrukcije, utrditev površin in obnovo padavinske kanalizacije.

Nadaljnje prilagoditve zaradi vse pogostejših vremenskih ekstremov

Na občini ob tem poudarjajo, da je sistem odvodnjavanja med sobotnim neurjem dobro deloval na Zaloški cesti. Dodajajo, da razmere na terenu sproti spremljajo in že izvajajo dodatne ukrepe za izboljšanje odvajanja ter zadrževanja padavinskih voda, hkrati pa infrastrukturo prilagajajo vse pogostejšim posledicam podnebnih sprememb.

Med možnostmi za večjo prometno varnost preučujejo tudi namestitev semaforjev, ki bi voznike ob poplavljenih podvozih pravočasno opozorili, naj ne zapeljejo v vodo.

Ob tem na Mestni občini Ljubljana opozarjajo, da se infrastruktura načrtuje na podlagi predpisanih padavinskih obremenitev, vendar so vremenski pojavi v zadnjih letih vse pogostejši in intenzivnejši, kar predstavlja vedno večji izziv za obstoječe sisteme odvodnjavanja. Prav zato so bili med zadnjim neurjem poplavljeni tudi nekateri podhodi in območja, kjer podobnih težav doslej niso beležili.

V Velenju se obeta ena večjih stanovanjskih investicij v prihodnjih letih. S spremembami zazidalnega načrta za območje Sela pri Velenju občina vzpostavlja prostorske pogoje za gradnjo približno 200 javnih najemnih stanovanj.

Mestni svet potrdil spremembe prostorskega akta

Velenjski mestni svet je na nedavni seji sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje Selo. Nova stanovanjska soseska je predvidena na približno 1,8 hektarja velikem zemljišču v naselju Selo pri Velenju. Na občini poudarjajo, da gre za eno zadnjih večjih nepozidanih stavbnih zemljišč na območju mesta, ki je danes pretežno travnata površina.

Načrtovanje temelji na strokovni zasnovi

Zaradi vse večjega povpraševanja po javnih najemnih stanovanjih so na občini pristopili k pripravi sprememb veljavnega prostorskega akta. Urbanistična, arhitekturna in krajinsko-arhitekturna zasnova nove soseske temelji na strokovnih podlagah, ki jih je naročil Stanovanjski sklad RS. Z njim občina že usklajuje možnosti za izvedbo projekta.

Pet stanovanjskih objektov s skupno 200 stanovanji

Po trenutnih načrtih bo novo sosesko sestavljalo pet večstanovanjskih stavb, v vsaki pa naj bi bilo predvidoma okoli 40 stanovanj. Skupno bo tako nastalo približno 200 novih stanovanjskih enot.

Objekti bodo po višini prilagojeni obstoječi pozidavi v okolici. Predvidena je gradnja stavb s kletjo, pritličjem in tremi nadstropji, kar bo omogočalo uravnoteženo vključitev nove pozidave v prostor.

Poudarek na zelenih površinah in kakovosti bivanja

Poleg stanovanjskih objektov načrti vključujejo tudi ureditev zelenih in parkovnih površin, urbanih vrtov, otroškega igrišča ter sistema pešpoti, ki bo povezoval posamezne dele soseske. Namen takšne zasnove je ustvariti kakovostno bivalno okolje z dovolj odprtega prostora za druženje in rekreacijo.

Mirujoči promet bo urejen v polkletnih etažah stavb ter na zunanjih parkirnih površinah, kar bo prispevalo k bolj urejeni podobi naselja.

Predviden tudi razvoj sosednjih območij

Spremembe prostorskega akta ne zajemajo le nove soseske, temveč omogočajo tudi nadaljnji razvoj dveh sosednjih območij. Na lokacijah, kjer danes stojijo obstoječi stanovanjski objekti, bo po novem mogoča gradnja manjših večstanovanjskih stavb, kar odpira dodatne možnosti za širitev stanovanjskih zmogljivosti v tem delu Velenja.