Connect with us

Slovenija

Barve JUPOL humanitarno razdelili že 500 družinam, ki so jih prizadele poplave

Objavljeno

dne

V družbi JUB so v okviru humanitarnega projekta »Barve spremenijo dom: obnavljajmo skupaj« za potrebe sanacije notranjih zidnih površin v dobrem mesecu uspeli barve JUPOL razdeliti že več kot 500 gospodinjstvom, katerih domove so avgusta prizadele uničujoče poplave. V svoji doslej največji vseslovenski humanitarni akciji bo družba JUB tako prizadetim v poplavah podarila skupaj več kot 55.000 litrov barv JUPOL, ki zadoščajo za prenovo kar 320.000 kvadratnih metrov notranjih zidnih površin. Projekt poteka v odličnem sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Sekcijo slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ki se bo vanj vključila v drugi fazi s prenovo enega od poplav prizadetih javnih objektov.

Predstavnice družbe JUB in ZPMS v prostorih za razdeljevanje barv JUPOL v ljubljanskem BTC-ju.

Letošnjo jesen je družba JUB sprejela odločitev, da bo za obnovo slovenskih domov prizadetim v avgustovskih poplavah solidarno podarila kar 165 palet notranjih zidnih barv JUPOL. V poldrugem mesecu je tako uspela več kot 500 gospodinjstvom, ki so zaradi vdora vode ali plazov zemljine v svojih bivalnih objektih utrpeli veliko materialno škodo, razdeliti že 40.000 litrov barv JUPOL Gold, JUPOL Classic, JUPOL Citro in JUPOL Block. Največ družin, ki so doslej koristile tovrstno pomoč, prihaja iz območij Mengša, Mozirja, Polzele, Prevalj, Škofje Loke, Nazarij, Ljubnega ob Savinji in Ljubljane, zlasti iz Sneberij in drugih bližnjih območij ob Savi. Med barvami je bil najbolj iskan JUPOL Citro, saj predstavlja odlično rešitev za zaščito zidov pred vlago in razvojem alg in plesni.

Svoje tople in iskrene zahvale družbi JUB in predstavnikom ZPMS z upanjem, da se podobni dogodki s tako intenzivnimi ujmami ne bi več ponovili, so prejemniki delili neposredno ob prevzemu barv in tudi preko e-pošte. Skladiščni prostor v BTC-ju je hkrati služil tudi kot stičišče za izmenjavo izkušenj, kako učinkovito reševati izzive po poplavah, saj so jih nekateri prevzemniki nesebično delili z drugimi in jim z nasveti skušali pomagati pri uspešni sanaciji njihovih domov. Svojo hvaležnost so nekateri izrazili tudi s pošiljanjem zahvalnih kartic ali pa video zahval, ki so jih organizatorjem humanitarne akcije posredovali preko družbenih omrežij. Podatki o končnem številu prejemnikov bodo predvidoma znani v mesecu decembru.

Energetska učinkovitost

Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn

Objavljeno

dne

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.

Nadaljuj z branjem

Arhitektura

Priznano blagovno znamko Rex Kralj prevzema italijansko podjetje Gervasoni

Objavljeno

dne

Po dobrih desetih letih je znamka legendarnih stolov Rex Kralj iz rok slovenskega podjetja prešla v upravljanje italijanskega podjetja Gervasoni. “Naš cilj je bil, da se znamka ohrani, zato smo se odločili za predajo podjetju, ki ima dobro mrežo.”

Stol Rex, leta 1952 ga je zasnoval Niko Kralj, spada med klasike slovenskega industrijskega oblikovanja. Njegov koncept – minimalističen dizajn, funkcionalnost in enostavna uporaba – je požel velik uspeh v svetovnem merilu, saj je bil stol med drugim vključen v zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti.

Z Nikom Kraljem in sorodniki so se pred dobrimi 11 leti dogovorili za nakup znamke, ki je sinonim za stole, s katerimi smo, tako ali drugače, odraščale in živele številne generacije. Od stolov do ležišč v vrtcih ter stolov v menzah in zdravstvenih domovih. Od legendarnega oblikovalca so kupili materialne avtorske pravice za izdelavo stolov, za katere pa skorajda ni bilo več nobenih skic ali načrtov, ker so pred desetletji vsi končali v rezalnem stroju. Vse skice so naredili na podlagi izdelkov in fotografij, pri tem pa so nadgradili modele, tudi s sodelovanjem s tujimi oblikovalci. Pred 50 leti se ni nihče ukvarjal z zaščito patentov, opozarja sogovornik. “Iskali smo oblikovalce, da bi lahko uredili vsa pravna razmerja, a dejansko jih za številne izdelke nismo mogli najti. Kralj je bil eden prvih, ki je opozarjal, kako pomembno je, da ko nekdo nekaj nariše, da se pravno-formalno uredi, da je to njegova lastnina in ne lastnina vseh. Če vi doma obrnete Rexov stol, piše na njem Stol Kamnik in nič drugega.”

Stol Rex, leta 1952 ga je zasnoval Niko Kralj, spada med klasike slovenskega industrijskega oblikovanja. Njegov koncept – minimalističen dizajn, funkcionalnost in enostavna uporaba – je požel velik uspeh v svetovnem merilu, saj je bil stol med drugim vključen v zbirko newyorškega Muzeja moderne umetnosti.

Znamka je začela renesanso …

Zadnja leta so, kot so odkrivali sproti na trgu, razširjali nabor izdelkov, udeležili so se nekaterih velikih sejmov po svetu. “Počasi je znamka postajala prepoznavna. Smo pa hitro trčili ob dejstvo, da pri velikih projektih, recimo hotelih ali pisarnah, želijo arhitekti celo kombinacijo pohištva, torej stole in mize, saj se nimajo časa ukvarjati s tem, da bi kupili naše stole in potem poiskali primerno mizo zanje,” plastično ponazori težave.

Ob tem opozori, da je kljub vsemu zadovoljen, da jim je uspelo znamko obuditi. Na različnih spletnih prodajnih mestih je vrsta oglasov, ko ljudje na podstrešju najdejo stole Rex 120 in druge modele, jih obnovijo in prodajajo za visoko ceno. “Znamka Rex Kralj je marsikje odprla vrata emocionalno, kar pa je bila težava, in to še vedno ostaja, pa je, da je Slovenija majhna in da kljub bogati in dolgi zgodovini obdelave lesa dejansko znamk nimamo. Marles, Slovenijales in drugi so delali izjemno velike količine stolov, a so jih delali za ameriški trg, kjer jih je nekdo prodajal pod svojo znamko.”

Tik pred pandemijo covida-19 se je zdelo, da podjetje ubira pravilen pristop, projekti so se kopičili, stkali so nove poslovne stike na več sejmih in se začeli ozirati tudi proti azijskemu trgu. Vse je kazalo na preboj, za seboj pa je potegnilo tudi velik finančni zalogaj. Koronska kriza pa jim je, podobno kot v drugih panogah, zvezala roke. “Ni nas sesula v smislu poslovanja, k sreči smo ravno takrat delali projekt na Dunaju, vendar pa je vse ostalo zamrlo za več let, dejansko to še vedno čutimo.” Drugi vidik, ki je odločilno pripomogel k spremembi, pa sta vojna v Ukrajini in letos še na Bližnjem vzhodu.

Družino izdelkov Rex je Kralj izdelal še kot mlad arhitekt. Gojil je čvrsto osebno dogmo in venomer trdil, da je prav vsako stvar, vsak predmet, vsako napravo in vsako okoliščino mogoče izboljšati. Po končanem študiju je leta 1952 začel delati v pohištveni tovarni Stol v Kamniku s spoštovanja vredno tradicijo, v kateri so imeli zanj dovolj razumevanja in prostora, tako da je bilo pod njegovim vodstvom mogoče tudi z marsičim eksperimentirati.

Po dolgem razmisleku in pogajanjih so se odločili, da upravljanje znamke predajo italijanski znamki Gervasoni. To je družinsko podjetje z dolgo tradicijo, obstaja že več kot 140 let. Podjetje z okoli 90 zaposlenimi ima sedež v Vidmu, kar je bil logistično gledano eden pomembnih dejavnikov za izbor podjetja. “Dejstvo je, da smo uredili poslovanje, vendar pa nam je bilo jasno, da si s krčenjem investicij zapiramo vrata za naprej. Rast je povezana z denarjem. Veliko so nam pomenile besede, da je ta zgodba diamant, ki ga je vredno brusiti. Na svetu namreč ni veliko izdelkov, ki so stari več kot 50 let, in jih kupci še vedno želijo imeti, ker so izjemno kakovostni.”

Kaj se bo spremenilo?

Največja sprememba bo, da v Ljubljani ne bo več studia, medtem ko naj bi, kot pravi Vrhovec, večina proizvodnje še vedno ostala v Sloveniji. “Največja razlika bo, da bodo kupci, ko bodo prek spleta kupili izdelke, le-te dobili iz skladišča v Italiji in ne tukajšnjega skladišča. V primeru večjih projektov, kot so hoteli in pisarne, pa bo še vedno možnost, da bodo šli tja neposredno od proizvajalca v Sloveniji.”

To je korak naprej, ne nazaj

Kot poudarja sogovornik, se zaveda velike navezanosti na legendarne Kraljeve stole. “Želeli bi, da bi na spremembo gledali kot na nekaj pozitivnega, da to ni korak nazaj, temveč naprej. V Sloveniji bomo zaenkrat ostali prisotni na spletni strani, s partnerji pa bomo skušali tudi poiskati možnosti, da bi bili lahko naši izdelki še vedno tudi v trgovinah v Sloveniji.”

Na vprašanje, ali je bil pri iskanju novega lastnika v igri tudi kakšen potencialni slovenski partner, Vrhovec odgovarja nikalno. “Dejansko v tem segmentu ni slovenske blagovne znamke. Samo denar ne bi pomagal, kar je znamka nujno potrebovala za ohranitev oz. napredek, je boljša poslovna oz. prodajna mreža.” Kot poudarja, je boj na trgu zelo oster, vsak proizvajalec se bori za svoje mesto pod soncem. Kar nekaj njihovih poslovnih konkurentov je propadlo, potem ko so bili kar nekaj let izjemno uspešni. Razmere se spreminjajo zelo hitro, zato so kljub vsemu zadovoljni, da Rex Kralj začenja novo poglavje.

Nadaljuj z branjem

RAZSTAVA

VIZIJE SO 18: Gentrifikacija – o njej se moramo v Ljubljani resno pogovoriti

Objavljeno

dne

Pojav gentrifikacije je prisoten v vseh večjih mestih razvitega sveta, vse pogosteje pa postaja predmet polarizacije, saj ima vedno pozitivne in negativne posledice. Lahko ga razumemo kot pozitivno prenovo s ciljem oživljanja mestnih središč in razvoja turistične ponudbe ter rehabilitacije stanovanjskega fonda.

Posledice tega so dvig zemljiške rente ter višje cene nepremičnin in najemnin, kar praviloma prinaša dohodek mestu in lastnikom kapitala, prizadene pa lokalno prebivalstvo, predvsem dohodkovno najšibkejše. Razstava bo predstavila raziskavo o neugodnem razmerju med prekarnim slojem mladih ustvarjalcev in med gentrifikacijo v mestu, ki jo kreativni sektor po eni strani omogoča in pospešuje, po drugi strani pa ga ravno pospešena gentrifikacija iz teh istih okolij izrinja in marginalizira. Vendar pa takšna gentrifikacija ni neizogibni stranski produkt razvijajočega se mesta – razstava bo načela vprašanje, kako se lahko Ljubljana razvija v bolj podporno in solidarno okolje za prebivalstvo, predvsem za šibkejše in marginalizirane.
Gentrifikacija ni niti naravna nesreča niti neobhodna nujnost, temveč družben proces, ki ga je mogoče regulirati, omejevati in ga nadomeščati z družbeno in okoljsko bolj trajnostnimi alternativami.

V Galeriji Kresija se je v okviru projekta VIZIJE SO 18 odprla razstava z naslovom Gentrifikacija. V Ljubljani se moramo resno pogovoriti o gentrifikaciji. Foto: Galerija Kresija

Miloš Kosec, arhitekt in eden izmed kuratorjev razstave, je v uvodnem govoru poudaril, da se gentrifikacija ne zgodi sama od sebe, pri čemer je poudaril nalogo “mesta, države in drugih, da jo upravljamo, da jo reguliramo, da jo nadomeščamo z drugačnimi modeli razvoja”. Po njegovem mnenju prav odsotnost določenih politik in intervencij povzroči, da se da določeni, vendar manjši skupini prebivalstva z veliko družbene moči mnogo večjo težo kot vsem drugim. Čeprav so šle stvari pri gentrifikaciji zelo daleč, pa poudarja še, da nas to ne odvezuje od odgovornosti, “temveč kvečjemu pomeni, da moramo bolj ambiciozno vztrajati pri tem, da se začenjajo ti procesi regulirati”. V nasprotnem primeru bo ta uničujoči urbani proces zgolj odrival ljudi na obrobje, namesto tega pa dajal prostor določeni skupini, ki pa še zdaleč ne predstavlja kreativnega bogastva heterogene družbe. “Če želi mesto preživeti, mora biti kompleksno, včasih konfliktno srečevališče različnih družbenih skupin, ki lahko sobivajo, četudi se druga z drugo včasih ne strinjajo,” je še dodal.

O gentrifikaciji, pojavu, ki bi ga danes v Sloveniji lahko poimenovali pogospodenje, je sociologinja Ruth Glass v Britaniji pisala že v začetku šestesetih let prejšnjega stoletja, konec devetdesetih pa je Samuel R. Delany v eseju Times Square Red, Times Square Blue prek obnove slavnega newyorškega trga, za katero so stale besede, kot je “čistoča”, “družinske vrednote” in “napredek” nazorno opisal, kako je tedanja oblast iz mesta izrinila vse, kar jim takrat ni bilo všeč – obenem pa predvsem tisto, kar je mesto delalo tako unikatno, samosvoje in resnično za večino njegovih prebivalcev.

Debata ob okrogli mizi ob zaključku razstave “Vizije so 18”

Okrogla miza, ki bo v sredo, 22. 11. ob 17.00, je organizirana ob zaključku razstave Društva arhitektov Ljubljana “Vizije so 18”, ki s podatki osvetljuje nekatere zaskrbljujoče trende gentrifikacije v zadnjem desetletju. Na pogovoru bosta kuratorja razstave Aleš Vodopivec in Miloš Kosec z gosti poskušala ugotoviti, kako lahko razvoj Ljubljane v prihodnjem desetletju preusmerimo in reguliramo tako, da bo postala bolj vključujoče in trajnostno mesto. Kako lahko mesto, država in civilna družba skupaj poiščejo okvir za regulacijo nevzdržne prometne in stanovanjske situacije? Kako razvijati osrednje razvojne projekte mesta na podlagi opolnomočenja inciativ od spodaj? Kako uravnoteževati turistični razvoj mesta s potrebami deprivilegiranih skupin prebivalstva, ki si življenja v mestu ne morejo več privoščiti? Kako v središču mesta obdržati kreativni, umetniški in raziskovalni potencial Univerze v Ljubljani, ki je zgodovinsko najmočnejši generator ustvarjalnosti v mestu? Predvsem pa: ali sta res potrebni dve diametralno nasprotni razumevanji gentrifikacijskih procesov, ki jih lahko slovenimo s pogospodenjem? Ali pa je možno oblikovati razvojni konsenz mestne oblasti s strokami in civilno družbo, s katerim bi lahko skupaj upravljali, regulirali in nadomeščali zastarele razvojne modele?

Razstava o gentrifikaciji v Galeriji Kresija.

Na pogovoru s kuratorjema bodo sodelovali: Maša Hawlina, sociologinja in predstavnica Inštituta za študije stanovanj in prostora, Meta Kutin, arhitekta in članica Izvršnega odbora DAL, in Rok Žnidaršič, arhitekt in podžupan Mestne občine Ljubljana. 

Nadaljuj z branjem
EKOLOGIJA2 tedna nazaj

Čas za ekologijo in skrb za pitno vodo: liter odpadnega olja v naravi pusti zastrašujoče posledice

Tukaj je sezona, ko po številnih domovih že diši po sveže pečenih krofih. A pri tem potrebujemo precej olja. Pa...

OBLIKOVANJE3 tedni nazaj

Plavajoče okno Zero Sash by AJM nagrajeno s prestižno German Design Award Winner 2024

Podjetje AJM je prejelo prestižno mednarodno nagrado na področju oblikovanja – German Design Award 2024. Ta ugledna nagrada potrjuje prizadevanja...

KULTURA3 tedni nazaj

Otvoritev treh evropskih prestolnic kulture, tudi na daljnem severu

Potem, ko so odprli program Evropske prestolnice kulture v Bad Ischlu v Avstriji in Tartu v Estoniji, je odprtje potekalo...

Arhitektura3 tedni nazaj

Razstava Plečnik in Ljubljana: Kako si je naš največji arhitekt zamislil odprte prostore v Ljubljani?

Nova razstava v Plečnikovi hiši osvetljuje načela mojstrovega urejanja odprtega prostora v Ljubljani. Njegov pristop je bil tako do človeka...

Arhitektura3 tedni nazaj

Poslovil se je arhitekt Janez Lajovic

Janez Lajovic, rojen 1932 v Zagrebu, je študiral arhitekturo v Ljubljani in ZDA. Vodil je AB biro, prejel več nagrad,...

Arhitektura3 tedni nazaj

Na natečaju za ureditev obale med Izolo in Koprom najboljša rešitev biroja Landstudio 015

Na javnem arhitekturnem natečaju za ureditev območja nekdanje obalne ceste Koper–Izola je komisija kot strokovno najboljšo rešitev izbrala elaborat krajinsko-arhitekturnega...

GOSPODARSTVO3 tedni nazaj

Zavrnjeni obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje

Direkcija RS za infrastrukturo je obe ponudbi za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje, ki bo obsegal gradnjo nadhoda in...

Arhitektura3 tedni nazaj

Svetloba je drum’n’bass arhitekture, svetloba je drama

Pogovori Daylight Talks na Svetovnem kongresu arhitektov UIA 2023 ponujajo edinstven pogled na sodobno oblikovanje. Daylight and Architecture je v...

ZELENA ENERGIJA3 tedni nazaj

Bodo Kitajci z nizkimi cenami strli evropsko solarno industrijo?

Gradnja sončnih elektrarn v Evropi je tudi lani podirala rekorde. Vsak dan so namestili dodatnih 306.000 solarnih panelov in tako...

GOSPODARSTVO4 tedni nazaj

Vlada je napovedala umik omejitev glede ogrevanja na lesno biomaso

Vlada bo predlagala umik določila v predlogu novega energetskega zakona, ki bi pri novogradnjah prepovedal vgradnjo peči na lesno biomaso...

POPULARNO