Connect with us

Slovenija

Barve JUPOL humanitarno razdelili že 500 družinam, ki so jih prizadele poplave

Objavljeno

dne

V družbi JUB so v okviru humanitarnega projekta »Barve spremenijo dom: obnavljajmo skupaj« za potrebe sanacije notranjih zidnih površin v dobrem mesecu uspeli barve JUPOL razdeliti že več kot 500 gospodinjstvom, katerih domove so avgusta prizadele uničujoče poplave. V svoji doslej največji vseslovenski humanitarni akciji bo družba JUB tako prizadetim v poplavah podarila skupaj več kot 55.000 litrov barv JUPOL, ki zadoščajo za prenovo kar 320.000 kvadratnih metrov notranjih zidnih površin. Projekt poteka v odličnem sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) in Sekcijo slikopleskarjev, fasaderjev in črkoslikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), ki se bo vanj vključila v drugi fazi s prenovo enega od poplav prizadetih javnih objektov.

Predstavnice družbe JUB in ZPMS v prostorih za razdeljevanje barv JUPOL v ljubljanskem BTC-ju.

Letošnjo jesen je družba JUB sprejela odločitev, da bo za obnovo slovenskih domov prizadetim v avgustovskih poplavah solidarno podarila kar 165 palet notranjih zidnih barv JUPOL. V poldrugem mesecu je tako uspela več kot 500 gospodinjstvom, ki so zaradi vdora vode ali plazov zemljine v svojih bivalnih objektih utrpeli veliko materialno škodo, razdeliti že 40.000 litrov barv JUPOL Gold, JUPOL Classic, JUPOL Citro in JUPOL Block. Največ družin, ki so doslej koristile tovrstno pomoč, prihaja iz območij Mengša, Mozirja, Polzele, Prevalj, Škofje Loke, Nazarij, Ljubnega ob Savinji in Ljubljane, zlasti iz Sneberij in drugih bližnjih območij ob Savi. Med barvami je bil najbolj iskan JUPOL Citro, saj predstavlja odlično rešitev za zaščito zidov pred vlago in razvojem alg in plesni.

Svoje tople in iskrene zahvale družbi JUB in predstavnikom ZPMS z upanjem, da se podobni dogodki s tako intenzivnimi ujmami ne bi več ponovili, so prejemniki delili neposredno ob prevzemu barv in tudi preko e-pošte. Skladiščni prostor v BTC-ju je hkrati služil tudi kot stičišče za izmenjavo izkušenj, kako učinkovito reševati izzive po poplavah, saj so jih nekateri prevzemniki nesebično delili z drugimi in jim z nasveti skušali pomagati pri uspešni sanaciji njihovih domov. Svojo hvaležnost so nekateri izrazili tudi s pošiljanjem zahvalnih kartic ali pa video zahval, ki so jih organizatorjem humanitarne akcije posredovali preko družbenih omrežij. Podatki o končnem številu prejemnikov bodo predvidoma znani v mesecu decembru.

Arhitektura

Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir

Objavljeno

dne

Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in akademiku Stanku Kristlu, ki nas je zapustil v začetku letošnjega leta, se zdaj, le nekaj mesecev pozneje, pretreseni poslavljamo od njenega dolgoletnega svetovalca za arhitekturo in urbanizem, akademika Fedje Koširja.

Na Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije so Koširja označili za “lucidnega in pronicljivega kritika, raziskovalca, intelektualca, pisca, misleca: teoretika in praktika”.

Njegovi nazori in dejanja so bili “nemalokrat v nasprotju s prevladujočimi, a nikoli neverodostojni”, so še zapisali. Star je bil 84 let.

Po navedbah Slovenske akademije znanosti in umetnosti, katere izredni član je bil od lani, je Košir v 70. in 80. letih preteklega stoletja na slovenskih in jugoslovanskih javnih natečajih za urbanistične in arhitekturne predloge prejel več kot 60 nagrad in odkupov.

Med Koširjevimi najpomembnejšimi projekti so na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) navedli središče Beograda (1968), Zimsko kopališče v Ljubljani (1969), Park hotel Bled (1970), središče Nikšiča (1971), središče južnega Zagreba (1971), središče Kraljeva (1974), središče Bugojna (1978), Cerkev vseh svetih v Ljubljani iz 1981 (nedokončana izvedba) in Islamski verski center v Ljubljani (1982).

Leta 1978 je za več urbanističnih predlogov dobil nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1985 do leta 2013 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, kjer je predaval več predmetov, med drugim razvoj urbanizma in razvoj arhitekturne teorije. Dve mandatni dobi je bil dekan fakultete. V njegovem opusu velja omeniti tudi spomeniško realizacijo kenotafa za žrtve dachavskih procesov v Ljubljani (1989).

Za vlado je izdelal dve primerjalni presoji lokacij, primernih za protokolarno uporabo predsednika vlade in urada predsednika republike (2002 in 2005). Konkreten rezultat je odločitev za gradnjo sedanjega kongresnega središča na Brdu pri Kranju. Izdelal je tudi študijo prostorske umestitve premične kulturne dediščine v Idriji (2007).

Podpisal se je tudi pod vrsto strokovnih člankov, večino je izdala fakulteta za arhitekturo leta 2000. Objavil je tudi devet monografij. Za objave je prejel dve Plečnikovi medalji (1995 in 2010). Od leta 2007 je bil častni član Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS).

Nadaljuj z branjem

Slovenija

Nov energetski zakon s strani poslancev potrjen

Objavljeno

dne

Avtor

Državni zbor je s 53 glasovi za in 30 proti sprejel nov energetski zakon. Med drugim določa energetsko politiko države s podpornimi in omejitvenimi ukrepi za prehod na nefosilne vire energije, vključno s spodbudami za rabo obnovljivih virov in bolj učinkovito rabo energije ter črpanjem evropskih sredstev za prestrukturiranje premogovnih regij.

Zakon, katerega prenova je bila potrebna tudi zaradi predhodnega prenosa več tematik iz energetskega zakona v ločene zakone, med drugim opredeljuje energetsko politiko, in sicer kot določanje ciljev in ukrepov, s katerimi se zagotavlja zanesljiva, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo. 

Občinam nalaga pripravo lokalnih energetskih konceptov, s katerimi bodo morale za sedem let opredeliti cilje glede doseganja deleža prihranka rabe energije in povečanja deleža obnovljivih virov energije ter cilje glede energetske prenove javnih stavb. Več občin bo lahko sprejelo skupen koncept, bodo pa morali biti v njem razvidni cilji in ukrepi posamezne občine. Občine z več kot 10.000 prebivalci bodo morale v koncept vključiti načrt za vzpostavitev vsaj ene energetske skupnosti na temelju obnovljivih virov energije.

V konceptu bodo morale med drugim določiti prednostno rabo virov energije ali energentov, in sicer bo morala imeti prednost raba obnovljivih virov in uporaba tehnologij z nižjimi emisijami toplogrednih plinov od tistih z višjimi emisijami. Prav tako bodo morali imeti energetsko učinkoviti sistemi daljinskega ogrevanja prednost pred drugimi posameznimi sistemi oskrbe s toploto. To pa ne bo veljalo za stavbe, ki imajo letno potrebno toploto za ogrevanje pod
4000 kWh in se v celoti ogrevajo na obnovljive ali nizkoogljične vire.

Vgradnja plinskega kotla ne bo več dovoljena

Vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin po novem ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025. Občine bodo lahko nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih lokalnih energetskih konceptih načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe.

Koncesije za distribucijo plina bodo lahko podaljšane večkrat za pet oz. sedem let. Za pet let bodo lahko v primeru, da bodo na območju koncesije odjemalci z letno porabo več kot
100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oz. bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja, ali če bo distribucijski sistem oskrboval več kot pet odstotkov gospodinjskih odjemalcev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina. Za sedem let pa bo lahko koncesija podaljšana, če bo na omrežje priključen vir plina obnovljivega izvora ali če bo koncesionar to načrtoval.

Zakon opredeljuje pristojnosti, naloge in delovanje Agencije za energijo kot regulatorja področja ter energetske inšpekcije, določa energetske infrastrukturo in v okviru tega med drugim postopke razlastitve v javno korist. Določa tudi ukrepe za primer kriznih razmer na področju oskrbe z energijo ter prinaša sistemsko podlago za regulacijo cen energentov.

Opredeljeni so postopki dodeljevanja spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, ki bodo digitalizirani ter predvidoma bolj enostavni in hitrejši. Zakon opredeljuje tudi dodeljevanje sredstev sklada za pravični prehod na ravni EU, namenjenega za revitalizacijo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj in Zasavja, ter evropskega sklada za modernizacijo, namenjenega za modernizacijo energetskega sistema. Hkrati je omogočen nov instrument – komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so uspešni na razpisih EU.

Nadaljuj z branjem

Energetska učinkovitost

Na ljubljanskih stavbah bo kmalu nameščenih več kot 50 sončnih elektrarn

Objavljeno

dne

Ljubljano kmalu čaka obsežen projekt postavljanja sončnih elektrarn na strehe osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov, kulturnih in športnih ustanov …

Sredi oktobra je bil v Ljubljani podpisan sporazum za izvedbo projekta Zelena Energija napovršinah in objektihMestne Občine Ljubljana, v okviru katerega bo postavljenih 51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana.

Ljubljana bo z namestitvijo sončnih elektrarn na strehe javnih stavb prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov ter zagotovila trajnostno in čistejšo prihodnost mesta. Predvideva se, da bodo v MOL med trajanjem projekta prihranili več kot 2500 ton ogljikovega dioksida.

Osnovna zamisel projekta je namestitev sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana, s čimer bodo javni organi prejeli celovite storitve od zasebnih partnerjev, vključno z zeleno energijo, proizvedeno na javnih stavbah, upravljanjem in rednim vzdrževanjem sončnih elektrarn ter oskrbo v primeru pomanjkanja električne energije.

Največja energetska skupnost v Sloveniji

Tako lahko pričakujemo namestitev51 sončnih elektrarn na strehe javnih stavb, vključno z osnovnimi šolami, vrtci, zdravstvenimi domovi ter športnimi in kulturnimi objekti, skupne moči skoraj 5 MWp, zagotovljena letna proizvodnja pa bo presegla 5200 MWh.

Ob tem bo projekt vključeval tudi t.i. »net billing«, ki bo Mestni občini Ljubljana omogočil uporabo presežne električne energije, proizvedene v obračunskem mesecu, ko primanjkuje energije.

Nadaljuj z branjem
Dizajn5 dni nazaj

Oblikovalska nagrada za mobilno enoto Ilustratorski kot tandema Sara&Sara 

Ilustratorski kot, ki sta ga za Center ilustracije oblikovali Sara Badovinac in Sara Škarica, združeni v tandemu Sara & Sara,...

Arhitektura1 teden nazaj

Poslovil se je arhitekt in priznani akademik prof. dr. Fedja Košir

Tragično je, da se Slovenska akademija znanosti in umetnosti zapored poslavlja od najuglednejših osebnosti iz sveta arhitekture. Po akademiku Milanu Miheliču in...

ZELENA ENERGIJA1 teden nazaj

Energetska prelomnica v EU: reforme poskrbele za stabilne cene in čisto energijo

Evropska unija je doživela prelomni trenutek na področju energetike. Obsežne reforme elektroenergetskega in plinskega trga prinašajo potrošnikom stabilnejše cene energije...

RAZSTAVA3 tedni nazaj

Na Portugalskem poklon razstavi o Stanku Bloudku

Portugalski muzej letalstva in Tehnični muzej Slovenije sta z razstavami zaznamovala 100 let prvega preleta Atlantika. Portugalsko muzejsko združenje je...

DOGODKI4 tedni nazaj

V Centru Rog pregledna razstava ob 20-letnici kolektiva Oloop

V Centru Rog so včeraj odprli pregledno razstavo ob 20-letnici delovanja kolektiva Oloop. Umetnice in oblikovalke Tjaša Bavcon, Katja Burger...

DEDIŠČINA4 tedni nazaj

Podnebna aktivista z oranžno barvo poškropila znameniti Stonehenge

Britanska policija je aretirala okoljska aktivista, ki sta z oranžno barvo poškropila kamne na svetovno znanem arheološkem najdišču Stonehenge. Moška,...

ZELENA ENERGIJA4 tedni nazaj

Slovenci smo vendarle uspeli preseči 25-odstotni cilj iz obnovljivih virov energije

Slovenija je lani prvič dosegla cilj 25-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije, znašal je 25,3 odstotka,...

GOSPODARSTVO1 mesec nazaj

Vlada RS: milijarda evrov v 10 letih za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj

Vlada je med obiskom Posavja potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, v katerih se za...

DEDIŠČINA1 mesec nazaj

Prešernova domačija v Vrbi bo v celoti obnovljena do 2026

Ministrica za kulturo je z izvajalcem del podpisala pogodbo o obnovi in preureditvi Prešernove domačije v sodoben muzejski kompleks, ki...

Arhitektura1 mesec nazaj

Fakulteta za arhitekturo: ukvarjali so se tudi s prostorskimi izzivi prizadetih občin porečja Savinje

Katastrofa, ki se je zgodila lani, je po besedah dekana Fakultete za arhitekturo Mihaela Dešmana priložnost, da na novo razmislimo...

POPULARNO