Dizajn

Arhitektura svetlobe

Objavljeno

4 leta nazaj

dne

16/10/2020

Avtor

ziga32

Na začetku je bila svetloba! Tako se začne ena najstarejših zgodb človeštva, kar priča o izjemnem pomenu svetlobe za naše bivanje. V antičnem svetu se je v nekaterih civilizacijah razvilo čaščenje sonca kot prinašalca življenja, topline in moči, spet v drugih so častili luno, ki sveti z bolj hladno, a mirno in preudarno svetlobo. Poleg tega, da je svetloba nujna za življenje in dobro počutje, pa je v arhitekturi tudi daleč najpomembnejši oblikovni element. S svetlobo namreč ustvarjamo prostor, poudarjamo ali skrivamo arhitekturne elemente, predvsem pa z osvetlitvijo poskrbimo za prostoru in dejavnosti primerno vzdušje.

POMEN SVETLOBE

Svetlobo v notranjem oblikovanju načeloma ločimo na ambientno, usmerjeno in delovno svetlobo. Ambientna svetloba, ki ji rečemo tudi osnovna ali glavna, je tista svetloba, ki enakomerno osvetli celoten prostor in s katero, če se tako izrazimo, pripravimo osnovno “sceno”. Podnevi je to običajno dnevna svetloba, ponoči pa je lahko svetloba iz kateregakoli vira, ki prostor napolni z enakomerno, plosko osvetlitvijo. Odvisno od potrebe je lahko šibka ali močna, lahko pa tudi sodeluje z dnevno svetlobo pri zagotavljanju dodatne osvetlitve. Za razliko od osnovne je usmerjena ali dopolnilna svetloba tista, s katero dejansko ustvarimo ambient. Tako kot na gledališki ali filmski sceni jo uporabljamo za ustvarjanje prostora z osvetlitvijo ozadja, površin in objektov, ki bi jih radi v prostoru poudarili. Tako kot v gledališču so tudi v oblikovanju interjerja bolj in manj pomembni elementi in “igralci”, ki ustvarjajo prostor. To so lahko površine ali stene, pohištvo, niše itd. Dopolnilna svetloba, kot pove že ime samo, dopolnjuje osnovno ambientno svetlobo in ustvari globino prostora. Tretji tip svetlobe v interjerju pa je t. i. delovna ali funkcijska osvetlitev. Ta je namenjena opravljanju določene dejavnosti ali osvetlitvi specifične funkcije, arhitekturnega elementa ipd. Primer take svetlobe je podpultna osvetljava v kuhinji, nadmizna svetloba v jedilnici, osvetlitev stopnic, umetniških del in podobno.

Treba je poudariti, da nobena svetloba ni nikoli samozadostna. Kot dobro uigran orkester pri ustvarjanju prostora sodeluje z drugo svetlobo. Prav tako lahko en tip svetlobe prehaja v drugega: dopolnilna svetloba na primer deluje tudi kot ambientna, delovna lahko zagotavlja tudi dopolnilno funkcijo ipd.

OBLIKE SVETIL

Če je razumevanje svetlobe bistveno za ustvarjanje ambienta, pa za kreiranje svetlobe v prostoru potrebujemo svetila. Čeprav so ta z razvojem tehnologije (predvsem LED) v zadnjem desetletju doživela neverjetno renesanso, jih še vedno ločimo na nekaj značilnih tipov. Razumevanje in razločevanje tipov svetil je pomembno za pravilno umestitev v prostor in kreiranje primerne svetlobe ter s tem vzdušja v ambientu.

Vgradna svetila

Kot je že iz imena razvidno, so vgradna svetila zasnovana tako, da jih lahko vgradimo v stensko ali stropno, nekatera tudi v talno površino. Vgradna svetlobna telesa po lastnostih ločimo na svetila s kovinskim (ali plastičnim) ohišjem in taka, ki so narejena iz mavca. Pri obeh vrstah vgradnih elementov je postopek montaže podoben, saj se po vgradnji in nanosu izravnalne mase, brušenju in obdelavi površine ogrodje popolnoma zlije s površino stene. Razlika je v tem, da pri svetilih s kovinskim ohišjem po zaključenem postopku ogrodje ostane vidno. Pri svetilih z mavčnim ohišjem pa se celotno površino stene, vključno s svetilom, pobarva z želeno barvo. Tako je svetilo videti, kot bi bilo nerazdružljiv del arhitekturne ploskve.

Oblike vgradnih svetil so zelo različne. Preprosta pravokotna in okrogla stropna svetila so lahko vdrta v površino, da je na stropu viden samo osvetljen geometrijski izsek, kar poudari pravokotne in pravilne oblike prostora. Svetila so lahko tudi mehko zaobljena, izbočena ali vbočena, velika ali mala, kar na stropu daje videz svetlečih kraterjev. Posebna majhna svetila različnih oblik in s skritim virom svetlobe so namenjena osvetljevanju stopnic. Lahko so ozka in visoka, trikotna, pravokotna ali okrogla. Nekatera so videti kot tanke reže, skozi katere vdira svetloba. Lahko jih uporabimo kot točkovna svetila za osvetljevanje stenskih niš in odprtin ali kot elemente pri izdelavi bolj kompleksnih svetlobnih učinkov. Svetila za linijsko osvetlitev ponujajo povsem nov možnost oblikovanja z lučjo: ravne profile lahko kombiniramo s kotnimi ali križnimi elementi, jih potegnemo po sredini stene, pod stropom ali ob tleh. Dosežen videz je lahko preprost in sofisticiran, ali pa zelo kompleksen ter futurističen. Z vgradnimi svetili lahko kreiramo vse tri tipe svetlobe. V praksi so za ambientno svetlobo primernejše linijske luči, medtem ko so točkovna svetila primernejša za dopolnilno ali delovno osvetlitev.

Nadgradna svetila

Nadgradna svetila so tista, ki jih na površino namestimo po končani obdelavi in barvanju, stene ali stropa pa se držijo z eno površino. Njihov namen je ustvarjanje svetlobe, kakor tudi doseganje popolnoma estetskega učinka. Ker ta svetila ostanejo v celotni vidna, imajo bolj dovršena ohišja. Seveda je tudi tukaj kot pri vseh svetilih na voljo velika izbira raznih oblik. Trenutno prevladujoči slog je bolj minimalističen, oblikovan iz geometrijskih oblik, kot so na primer kubusi, valji ali kvadri. Prevladujoči barvi ohišja sta bela in črna, pogosto tudi siva. Kakovostnejša svetila so v celoti izdelana iz kovine, kar zagotavlja trdnost in trajnost. Za ustvarjanje ambientne svetlobe se najpogosteje uporabljajo stropna svetila z veliko razpršenostjo svetlobe (t. i. plafonjere), medtem ko se točkovna stenska in stropna svetila uporabljajo predvsem za ambientno in delovno svetlobo.
Posebna oblika nadgradnih svetil so linijski profili, ki jih tako kot vgradna svetila pobarvamo v barvo stene, vendar so na steno pritrjena naknadno. Taki svetlobni stenski profili so narejeni iz poliuretanske mase in jih preprosto lahko namestimo tudi po zaključku grobih stenskih del. Svetloba je lahko usmerjena po steni navzdol ali navzgor. Nadgradna linijska svetila se podobno kot vgradna uporabljajo za ustvarjanje ambientne in dopolnilne osvetlitve.

V tem sklopu moramo omeniti še reflektorske luči, ki so namenjene bolj dramatični dopolnilni svetlobi in poudarkom. Ker ustvarjajo zelo usmerjen svetlobni snop, so namenjene predvsem poudarjanju arhitekturnih elementov in predmetov. Na strop se lahko montirajo posamično ali pa v vrsti z uporabo tračnic, po kateri je razpeljana električna napeljava. Slednje so zelo primerne za uporabo v galerijah, trgovinah in javnih prostorih, saj omogočajo preprosto spremembo položaja reflektorja in usmerjanje svetlobnega snopa. V šibkejši izvedbi so primerne tudi za stanovanjske objekte, predvsem pa za ustvarjanje svetlobnih poudarkov in osvetlitev umetniških del.

Viseča, stoječa in namizna svetila

Namenjena so ustvarjanju stimulativne delovne svetlobe in skrbijo za prijetno osvetlitev delovnih površin oziroma opravljanju neke naloge ali dejavnosti. Viseče luči se najpogosteje nahajajo nad jedilniško mizo. Običajno so oblikovane tako, da prijetno osvetlijo jedilniško površino, ne da bi svetile v oči obedovalcev. Dober primer so tudi svetila za osvetljevanje kuhinjskega pulta, bralne in pisalne svetilke, kopalniške luči in podobno. Navadno so to manjši kosi s prilagodljivim snopom svetlobe. V ta sklop spadajo tudi posebna namenska svetila za osvetljevanje umetniških del, slik in detajlov.

Četudi so ta svetila namenjena ustvarjanju določenega tipa svetlobe, pa je zelo pomembna tudi njihova oblika. Prehajajo namreč že v področje dekorativnih svetil, s katerimi ustvarjamo vzdušje in estetiko prostora. Odkar v prostorih prevladuje sodoben minimalizem, so to pogosto eden redkih kosov dekoracije v prostoru, ki je enakovreden pohištveni opremi. Zato je bilo usmerjene veliko energije v oblikovanje luči, ki poudarjajo slog avtorja in osebnost stanovalca. Veliko znanih svetovnih oblikovalcev “ostri svoja pisala“ na posebnih dizajnerskih kosih svetil, ki pritegnejo pogled in mamijo čutila.

Lestenci in dekorativna svetila

Osnovni namen dekorativnih svetil ni ustvarjanje svetlobe, čeprav to nalogo seveda dobro opravljajo. Njihova funkcija je primarno dekorativna, služi pa ustvarjanju specifičnega vzdušja in emocionalnega odziva uporabnika. Z njimi poudarimo oblikovno zasnovo prostora in dopolnimo prevladujoč oblikovni slog pohištva ter opreme. Običajno so ta svetila bogatejša in kompleksnejših oblik, kar je sicer odvisno od zasnove in okusa. Uporabljeni materiali so lepši, bolj oblikovani in prestižnejši. Lahko so narejena iz lesa, stekla, kamna ali kristalov. Skupno jim je, da pritegnejo pogled obiskovalca in dvignejo oblikovni status prostora.

Lestenci so zaradi svoje velikosti in oblike čisto posebna vrsta dekorativnih svetil. Čeprav lahko ustvarjajo prijetno svetlobo, je njihova funkcija skoraj povsem dekorativna. Namen lestencev je zvišanje statusa prostora in njegovega uporabnika. Za ta učinek zahtevajo večje in višje prostore. Večina lestencev je visečih, vendar tudi tu obstajajo številne različne oblike. Splošno prepričanje je, da so lestenci nekako staromodni, kar nikakor ne drži. To dokazujejo razni projekti priznanih oblikovalcev in zelo velika ponudba inovativnih kreacij na bienalu Euroluce v Milanu.

Na koncu je treba omeniti, da je ta pregled zelo splošen, zato v njem marsikateri tip svetila ali njegova uporaba nista zajeta. V vsakem prostoru je neskončno možnosti oblikovne kreativnosti in raznih kombinacij svetil. Tako se na primer v klasičnem ambientu zelo dobro obnesejo vgradna minimalistična svetila, medtem ko je v zelo modernističnem okolju odličen poudarek lep, bogat lestenec. Izbor slogov in oblik svetil je resnično velik, možnost oblikovanja svetlobe pa je tako prepuščena le naši domišljiji.

Avtor: Izak Podgornik

Sorodne objave:

Naslednja objava

Kopalniška serija Geberit Selnova

Ne prezrite

Smiselno oblikovanje naredi življenje ljudi lažje

Nadaljuj z branjem

Dizajn

Pirnar za notranjo kljuko Magnifica do nagrade German Design Award Winner

Objavljeno

2 meseca nazaj

dne

24/01/2025

Avtor

Danijel Kmetec

Podjetje Pirnar je prejelo prestižno mednarodno nagrado German Design Award Winner 2025 za notranjo kljuko Magnifica, ki estetsko in funkcionalno pomembno sooblikuje interier doma. Nagrade za oblikovanje že več desetletij podeljuje organizacija »German Design Council«, v ocenjevalni žiriji pa so bili tokrat strokovnjaki s področij industrijskega in grafičnega oblikovanja, trajnosti, komunikacij, znanosti ter izobraževanja. Premierno jo je prvič v živo predstavil pred dnevi na mednarodnem sejmu za gradnjo BAU v Münchnu.

Harmonična kombinacija dizajna in funkcionalnosti

Edinstvena oblika Magnifice je nastala po navdihu Pegazovega krila v letu, zaradi česar je elegantna in prefinjena, hkrati pa nudi prijeten oprijem. Steblo kljuke je pritrjeno v vrata, ročaj, ki je edini vrtljivi del kljuke, pa vzbuja občutek edinstvene uporabe. Prepoznavno svetlobno jedro subtilno signalizira stanje zaklenjenosti vrat, inovativna tipka za odklepanje pa omogoča odpiranje vrat brez potiska na kljuko. Subtilna svetloba ustvarja občutek razkošja in jo lahko upravljamo s sistemom SmartLux v mobilni aplikaciji Pirnar.

Prepoznavno svetlobno jedro subtilno signalizira stanje zaklenjenosti vhodnih vrat.

Vrhunska izdelava in delovanje sta plod lastnega razvoja

Magnifica je izdelana iz precizno litega nerjavnega jekla, kar ji zagotavlja masivnost, robustnost, in daljšo življenjsko dobo, medtem ko ji lasten mehanizem, ki izhaja neposredno iz vrat, omogoča stabilnost in trdnost. Tako postopek izdelave kot delovanje sta edinstvena na trgu.

*Lasten mehanizem, ki zagotavlja daljšo življenjsko dobo, je unikaten na tržišču.*

Personaliziran estetski izgled kljuke s PVD tehnologijo

Po navdihu najlepšega luksuznega nakita in ur lahko Magnifico oplemenitimo z edinstveno površinsko PVD obdelavo, s čimer vhod spremenimo v mojstrovino osebnega izražanja. V razkošju zlate, bronaste, črne in bakrene barve ali v izvedbi nerjavnega jekla postane ročaj na kljuki sinonim za prefinjen osebni slog in eleganco.

Magnifica bo skupaj z ostalimi Pirnarjevimi novostmi na voljo od sredine 2025 dalje.

*Steblo kljuke je v barvi notranjega krila vrat, ročaj pa obdelan s PVD tehnologijo v zlati barvi Golden Honey.*

»Navdih smo tokrat črpali iz zavetja lastnega doma. Zamislili smo si inovativne načine, kako lahko premišljeno oblikovani detajli vrat, podobno kot luksuzen nakit, dopolnjujejo in poudarjajo lastnikov osebni slog. Želeli smo, da vsaka podrobnost pripoveduje svojo zgodbo, saj je naše poslanstvo, da ustvarjamo vhodna vrata po meri, s čimer uresničujemo želje naših strank.«

Gašper Pirnar, generalni direktor

Nadaljuj z branjem

Dizajn

Arhitekturni natečaj: vizualna identiteta mesta Zagreb

Objavljeno

4 meseci nazaj

dne

06/12/2024

Avtor

Aljoša Selan

Natečaj ki ga je organiziralo hrvaško društvo oblikovalcev v imenu Mestne občine Zagreb, išče “unikatno in visokokakovostno” konceptualno rešitev za novo vizualno identiteto hrvaške prestolnice in največjega mesta.

Namen razpisa je odkriti vrsto inovativnih rešitev, ki odražajo “bogato zgodovino, sedanjost in vizijo prihodnosti” mesta. Ključni cilji vključujejo ustvarjanje “celovitega in prilagodljivega vizualnega sistema”, ki pomaga okrepiti mednarodni profil mesta.

Po besedah razpisa: “Namen razpisa je ustvariti vizualno identiteto, ki bo odražala bogato zgodovino, sedanjost in vizijo prihodnosti, torej razviti celovit in prilagodljiv vizualni sistem, ki bo omogočal jasno komunikacijo, učinkovito označevanje in krepitev mednarodne prepoznavnosti Zagreba.”

Natečaj vabi medse profesionalne oblikovalce in interdisciplinarne ekipe, da pripravijo ustrezne konceptualne zasnove za vizualno identiteto mesta. V strokovni žiriji, ki bo ocenjevala projekte, bodo Tom Dorresteijn, strateški direktor pri Studiu Dumbar; Ira Payer, oblikovalka pri Superstudiju; in Luka Korlaet, podžupan Mestne občine Zagreb.

Projekti bodo ocenjeni glede na edinstvenost in inovativnost vizualne rešitve, učinkovitost komunikacije in prepoznavnost v različnih kontekstih, modularnost in prilagodljivost sistema, integracijo zgodovinskih elementov z vizijo prihodnosti ter priročnost in dostopnost široko uporabljenih elementov.

Skupni zmagovalec, ki bo izbran 31. januarja 2025, bo prejel nagrado v višini 15.000 € in pravico do pogajanj o pogodbi za oblikovanje v vrednosti 35.000 €. Druga nagrada bo znašala 12.000 €, tretja 10.000 €, četrta 8.000 € in peta 6.000 €.

Predlogi vizualne identitete bodo morali upoštevati tudi naslednje dejavnike: zgodovino in razvoj Zagreba, njegovo urbano dinamiko ter vrednote, ki jih uradno komunicira mesto.

Zagreb je prestolnica in največje mesto Hrvaške z več kot 760.000 prebivalci. Med lokalnimi znamenitostmi so Trg bana Jelačića, katedrala v Zagrebu, Hrvaško narodno gledališče ter stolpnici Cibona in HOTO.

Natečaj je razpisan že drugo leto zapored, potem ko je bil izveden mednarodni študentski razpis za trajnostne koncepte za nov 100 milijonov evrov vreden celoletni ekološki resort v Starigradu Paklenici, ki se nahaja približno 170 km od Zagreba.

Kako se prijaviti
Rok za prijavo: 13. januar 2025, do 17.00 ure
Kontaktni podatki: natjecaji@dizajn.hr

Za več informacij kliknite tukaj

Nadaljuj z branjem

Dizajn

Izbrana slovenska kuratorska skupina na tednu oblikovanja 2025 v Milanu s projektom M25

Objavljeno

5 mesecev nazaj

dne

09/11/2024

Avtor

Žane Kurent

Na javnem pozivu Centra za kreativnost za kuratorski predlog predstavitve na Milanskem tednu oblikovanja 2025 je bil izbran projekt M25, avtorske skupine v sestavi Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj. Strokovno komisijo je projekt, ki ga je prijavila skupina izkušenih in referenčnih avtorjev, prepričal zaradi odličnosti koncepta, izvirnosti, prepoznavnosti in drznosti, predlog pa odlikuje tudi dinamična postavitev in trajnostni pristop.

Z namenom priprave nacionalne predstavitve sodobnega slovenskega oblikovanja in sorodne ustvarjalne produkcije na Milanskem tednu oblikovanja, ki bo potekal med 7. in 13. aprilom 2025, je Center za kreativnost objavil javni poziv za izbor kuratorskega, oblikovalskega in izvedbenega predloga. Na javni poziv Izbor predloga za predstavitev sodobnega slovenskega oblikovanja in sorodne ustvarjalne produkcije na Milanskem tednu oblikovanja v letu 2025 so do roka oddaje 15. septembra 2024 prispele 3 prijave avtorskih skupin, z 38 predlaganimi predstavljenimi avtorji.

Člani strokovne komisije v sestavi Anja Delbello, Studio AA, Miloš Kosec, Fakulteta za arhitekturo, Tina Rugelj, Studio Tina Rugelj, Luka Stepan, studio Sito in Vladimir Vidmar, Moderna galerija so na podlagi kriterijev poziva soglasno izbrali zmagovalni predlog, ki bo predstavljen na Milanskem tednu oblikovanja.

Slovenijo bo na največjem sejmu oblikovanja na svetu, ki ga letno obišče več kot 370.000 obiskovalcev iz 188 držav, zastopala avtorska skupina v sestavi: Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj, ki je komisijo prepričala s projektom M25. Skupina bo prejela nagrado v višini 5.000 EUR, za izvedbo predstavitve pa bodo na voljo produkcijska sredstva v višini 70.000 EUR. Drugo nagrado in sredstva v višini 1.500 EUR je prejel projekt Soft Spots, avtorske skupine v sestavi Žan Kobal, Tamara Lašič Jurković, Neža Penca, Hana Čeferin in Anja Radović, tretjo nagrado v višini 1.000 EUR pa projekt Glava glavi, avtorske skupine v sestavi Urška Sadar, David Tavčar, Jure Sadar in Jure Kirbiš.

Strokovna komisija je v projektu M25, ki ga je prijavila skupina izkušenih in referenčnih avtorjev prepoznala odličnost koncepta, zaradi njegove izvirnosti, prepoznavnosti in drznosti. Poleg dovršenega koncepta predlog odlikuje tudi dinamična postavitev in trajnostni pristop. Posebej izstopa živa in interaktivna predstavitev, v katero so vključeni tako vsi razstavljalci projekta M25 kot tudi obiskovalci Milanskega tedna oblikovanja. Interakcija med vsakodnevnimi kreativnimi procesi, ki se medsebojno povezujejo, dodatno obogati predstavitev in jo naredi bolj dostopno ter zanimivo. Komisija je v luči trajnostnega pristopa prepoznala tudi močno namero vlaganja v človeške vire, kar odraža usmeritev v razvoj znanja in sodelovanja, namesto v uporabo novih materialov. To kaže na dolgoročno vizijo projekta in njegovo odgovornost do trajnostne prihodnosti.

Raznolikost prijavljenih predlogov

Strokovna komisija je pozdravila raznolikost prijavljenih predlogov, raznoliko sestavo avtorskih skupin in namero naročnika, da s tovrstnimi javnimi pozivi odpira polje strokovnega delovanja za različne ustvarjalce ali avtorske skupine, identificira aktualne prakse in multidisciplinarne kolektive, ki se s svojimi predlogi odzivajo na aktualne izzive stroke, okolja in časa v katerem delujejo. Komisija je ocenila, da so vsi prijavitelji predstavili širok spekter zanimivih kuratorskih predlogov, ki pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju slovenskega oblikovanja, s posebnim poudarkom na trajnostnih praksah ter vključevanju lokalnih materialov.

Izjava zmagovalne avtorske skupine projekta M25 (Bor Pungerčič, Katarina Dekleva, Rok Oblak in Boris Kralj):

»Osrednji koncept slovenske predstavitve na Milanskem tednu oblikovanja 2025 v ospredje postavlja inovativne, okoljsko in družbeno odgovorne oblikovalske prakse, ki se s procesi dela ne le preživljajo, ampak tudi gradijo in izboljšujejo svet okoli sebe.

Je začasna baza, kjer ustvarjalci z omejenimi sredstvi vztrajajo, se povezujejo in gradijo novo slovensko oblikovalsko identiteto. V ospredje postavlja socialni kapital in s tem povezan družbeni doprinos, ki ga predstavljene prakse generirajo. Zasnovan je kot odprt prostor, kjer so dejavnosti in procesi predstavljeni kot družabni dogodki.

Razstava temelji na načelih “action design” – pristopa, osredotočenega na praktično preizkušanje in prilagajanje idej v realnem času. Sodelujoči oblikovalci so s svojimi trajnostno usmerjenimi procesi ustvarili avtonomne prakse, ki presegajo trende in komercialne norme. Slovenija se skozi ta paviljon predstavlja v svoji družbeni in materialni raznolikosti ter prikazuje, kako lahko oblikovanje izhaja iz lokalnih virov, ponovne uporabe in naravnih materialov.

Paviljon poudarja pomen sodelovanja in soustvarjanja za uspeh v sodobnem oblikovanju, kjer vsako delo gradi bogat ekosistem ustvarjalnosti in trajnosti«.

Več o javnem pozivu:

Projekt je del programov internacionalizacije CzK s katerimi želi center v izbore in predstavitve sodobnega slovenskega oblikovanja ter ustvarjalne produkcije vključiti raznolik razpon avtorjev mlajše generacije kuratorjev, oblikovalcev, kolektivov in drugih strokovnjakov, ki bodo skupaj s Centrom za kreativnost razvili končni koncept za predstavitev sodobnega slovenskega oblikovanja na različnih mednarodnih prizoriščih.

Nadaljuj z branjem