Čas za prilagoditev objektov v javni rabi se izteče 11. decembra 2025, nato bodo za lastnike in upravljavce, ki dostopnosti ne bodo zagotovili, predvidene finančne sankcije. Urbanistični inštitut Republike Slovenije zato z raziskovalnim delom in projekti na področju univerzalne dostopnosti ter ocenami dostopnosti objektov ozavešča in spodbuja enakopravno rabo grajenega prostora za vse.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) določa, da morajo biti vsi objekti v javni rabi do 11. decembra 2025 dostopni vsem. Po tem datumu bodo lahko inšpekcijske službe v roku dveh let po izteku roka tudi kaznovale lastnike objektov, ki dostopnosti ne bodo zagotovili. Kazni niso zanemarljive – podjetja lahko doleti globa v višini od 2.500 do 40.000 evrov, odgovorne osebe pa dodatna globa od 250 do 2.500 evrov. Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije že vrsto let izvajajo ocene dostopnosti objektov po trenutno veljavni slovenski zakonodaji, medtem ko razvijajo tudi nov sistem samopopisa, s katerim bodo lahko lastniki in upravljavci objektov preverili, kako dostopen je njihov objekt.

Urbanistični inštitut že več let opozarja, da je fizična dostopnost prostorov eden ključnih pogojev za enakopravno vključevanje vseh ljudi v družbo. Z dvema aktualnima projektoma – Vseslovensko akcijo ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, ki jo izvajajo v sodelovanju z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), in vzpostavitvijo Nacionalne svetovalne in informacijske točke za dostopnost – želijo strokovnjaki na inštitutu spodbuditi lastnike, upravljavce, arhitekte in uporabnike javnih objektov, da dostopnost postane samoumevna, ne pa izjema.

Vseslovenska akcija ozaveščanja

Prvi od aktualnih projektov, Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, spodbuja enakovredno vključevanje oseb z različnimi oblikami invalidnosti v družbo in ozavešča o pomenu univerzalne dostopnosti. »Inštitut v okviru projekta izvaja strokovne ocene dostopnosti objektov v javni rabi, da bi ugotovili, kakšno je stanje v Sloveniji. Terenski popisi objektov so namenjeni seznanitvi lastnikov, upravnikov ter najemnikov, saj pridobijo oceno dostopnosti in informacije za odpravo ovir, ki jih morajo skladno z roki zakona ZIMI in zahtevami o univerzalni graditvi odpraviti do konca tega leta,« pojasnjuje arhitektka Nina Goršič z Urbanističnega inštituta.

Ugotovitve in analize s terenskih pregledov dostopnosti so javno dostopne na spletnem mestu Evropske kartice za invalide (invalidska-kartica.si). »Število ponudnikov na tem spletnem mestu se povečuje – trenutno jih je okoli 700, od kulturnih ustanov in turističnih objektov do trgovin in bazenov. Za nekatere izvedemo tudi analizo dostopnosti in objavimo podatke o tem, ali je, na primer, dostopen bazen, hotelska soba ali kulturni objekt,« razlaga Nina Goršič. “V popise objektov vključujemo tudi gibalno ovirane, slepe in gluhe osebe, saj se nam zdi zelo pomembno, da sodelujejo z nami na terenu in nam pokažejo, kako se gibljejo po prostoru.«

Ocenjevanje dostopnosti Urbanističnega inštituta poteka po enotni metodologiji, analize stanja dostopnosti objektov pa lahko uporabniki pregledajo tudi na portalu dostopnost.si, kjer so zbrani rezultati več kot dvajsetletnega popisa. Kot poudarjajo na Urbanističnem inštitutu, morajo biti objekti dostopni tako za samostojno gibanje kot tudi za samostojno uporabo storitev in komunikacijo. To vključuje dostopna parkirišča, prehode brez ovir, primerne vhode in dvigala, sanitarije ter jasne označbe in smerokaze. Dostop mora biti zagotovljen za vse – gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter druge skupine oseb z oviranostmi.

Nacionalna svetovalna in informacijska točka

Drugi projekt, ki ga od leta 2024 vodi Urbanistični inštitut, je Nacionalna svetovalna in informacijska točka za dostopnost. Točka je namenjena vsem, arhitektom, lastnikom, upraviteljem in najemnikom objektov v javni rabi, ki potrebujejo strokovno podporo pri urejanju dostopnosti. »Na točki nudimo strokovno svetovanje glede vprašanj o univerzalni dostopnosti za invalide ter o prilagoditvah v objektih,« pojasnjuje Brina Meze-Petrić z inštituta. Kot dodaja, izvajajo tudi terenska svetovanja, pripravljajo nov priročnik o dostopnosti in pomagajo pri razumevanju zakonodaje, ki je za številne še vedno nejasna.

Skladno z zakonskimi določili bo po 11. decembru 2025 dostopnost objektov v javni rabi postala predmet rednega nadzora in inšpekcijskih ukrepov. Analiza samopopisov, ki jo bo opravil Urbanistični inštitut po prejetju rezultatov, bo tista, ki bo dala jasnejšo sliko o dejanskem stanju dostopnosti v Sloveniji. Do datuma izteka roka pa bo Urbanistični inštitut še naprej izobraževal in ozaveščal lastnike, opravljal ocene objektov v javni rabi v Sloveniji ter pokazal, kje so potrebne najnujnejše prilagoditve, da bodo prostori omogočali enakopravno uporabo vsem.

Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana poteka do 21. novembra. Predlagane spremembe obsegajo selitev remize Ljubljanskega potniškega prometa v Stanežiče, ureditev novega mestnega parka na njenem zdajšnjem območju, širitev obvoznice ter prenovo več mestnih območij, namenjenih javnim najemnim stanovanjem in zelenim površinam.

Po ponedeljkovem sprejemu izvedbenega dela dopolnjenega osnutka odloka o prostorskem načrtu na seji mestnega sveta se je danes začela javna razgrnitev, ki bo trajala do 21. novembra. V tem obdobju bodo med 3. in 6. novembrom na Gospodarskem razstavišču potekale štiri javne razprave, namenjene predstavitvi in usklajevanju predlaganih rešitev.

Stanežiče: nova remiza in poslovni center

Med ključnimi spremembami je peta vsebinska dopolnitev, ki omogoča prožnejši razvoj območja Stanežič. Kot pojasnjuje vodja oddelka za urejanje prostora MOL, Katarina Konda, načrt predvideva delitev obstoječega območja občinskega podrobnega prostorskega načrta na dva dela. Namenska raba se bistveno ne spreminja – na severu ostaja mešana, na jugovzhodu stanovanjska, vmes pa je predviden zeleni pas.

V Stanežiče se bo iz Šiške preselila remiza Ljubljanskega potniškega prometa (LPP), tja pa se bo vključilo tudi podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, ki bo delilo skupni poslovni center. S tem se bo na sedanji lokaciji remize ob Celovški cesti sprostilo približno 50.000 kvadratnih metrov površin. Večina bo namenjena novemu mestnemu parku – po Tivoliju in Šmartinskem parku tretjemu največjemu v Ljubljani. Na območju bodo možne tudi stanovanjske in mešane dejavnosti.

Načrti za širitev obvoznice in nove povezave

Nov prostorski načrt določa tudi podlago za širitev vzhodne in južne obvoznice ter njeno navezavo na mestno cestno omrežje, kar občina pripravlja v sodelovanju z Darsom. »Gre za lokalno ureditev državnega pomena, saj se bo omogočila širitev obeh odsekov obvoznice na šest pasov, kar zahteva tudi prilagoditev obcestnih dejavnosti,« je pojasnila Konda.

Med načrtovanimi infrastrukturnimi posegi so še nova obvoznica Gameljne, dostopna cesta do območja Policijske akademije v Tacnu ter sprememba trase obvozne ceste mimo Sadinje vasi, s katero želijo ohraniti celovitost tamkajšnje kmetije.

Novi mestni parki in prenova stanovanjskih območij

Na območju Ceste dveh cesarjev načrt predvideva stanovanjsko pozidavo, lokacijo za šolo in vrtec ter razširitev obstoječe zelene površine. Pomembne spremembe so tudi v območju Partnerstva Šmartinska, kjer se zaradi nove prometne ureditve potniškega centra načrtuje še nov mestni park na delu nekdanje tovarne Kolinska.

V soseski Novi Bežigrad za nekdanjo tiskarno MKT Print je zeleni pas umeščen med stanovanjsko in mešano rabo, kar izboljšuje logično povezavo parkovnih površin. Povečuje se območje centralnih dejavnosti za izobraževanje, ob Cesti v Prod pa se širi območje za gradnjo stanovanj ter ureja prostor za mirujoči tovorni promet z zaščitnim zelenim pasom in obveznim nadomeščanjem kmetijskih zemljišč.

Prostorski načrt spodbuja prenovo četrtnih središč z možnostjo gradnje dodatnih javnih najemnih stanovanj, kjer to dopuščajo prostorske možnosti. Spremembe vključujejo tudi urejanje otroških igrišč, izboljšanje dostopov do vrtcev in šol ter prenovo Kajak-kanu centra Tacen s sodobno idejno zasnovo, športnim igriščem in parkovno ureditvijo – tudi kot odziv na poplave leta 2023, ki jih obstoječi ureditveni načrt ne obravnava ustrezno.

Na območju med Ižansko cesto in Potjo na Rakovo jelšo je predvidena kolesarska povezava z novim mostom čez Ljubljanico, ki se bo na zahodu navezala na kolesarsko pot proti Vnanjim Goricam. »S tem se mestno omrežje povezuje z državnimi daljinskimi kolesarskimi potmi na območju Barja,« je pojasnila Konda.

Na poplavno ogroženem območju pri čistilni napravi Zalog se vrača kmetijska raba, medtem ko bo poselitev predvidena na njenem zahodnem robu – skladno z načeli trajnostnega prostorskega razvoja mesta.

Mestna občina Maribor je pred kratkim podpisala pogodbo z izvajalcem del za obnovo Lenta med Studenško brvjo in Vodnim stolpom.

“Kmalu se bodo tako pričela dela na levem nabrežju med Vodnim stolpom in Studenško brvjo. Lent naj bi z novo ureditvijo, povezavami in dejavnostmi ob vodi bo nabrežje reke ponovno postal eno osrednjih zbirališč meščanov ter prizorišč urbanega dogajanja”, pravijo na občini.

Pred Hišo Stare trte bo osrednji prireditveni prostor

V projektu Ureditev nabrežja reke Drave – Lent namerava Mestna občina Maribor urediti javne površine. Na območju med Vodnim stolpom in Studenško brvjo bo mariborska občina v celoti na novo uredila cestišče, tlakovane površine, površine pred gostinskimi vrtovi, uredili bodo tudi sprehajalna pot med tržnico in Studenško brvjo ter dodali zelene površine in zasadili drevesa.

Investicija obsega preureditev levega nabrežja reke Drave v območju med Studenško brvjo in Vodnim stolpom v dolžini več kot 1 km ter skupni površini okoli 24.000 m2.

“V osrednjem delu Lenta bo urejena brežina reke Drave s stopnicami, ki se bodo spuščale k vodi, osrednji trg pred Hišo Stare trte pa bo urejen kot osrednji prireditveni prostor,” pojasnjujejo na mariborski občini. Poleg tega pa lahko ob Dravi pričakujemo tudi veliko drugih novosti. Poleg Židovskega trga bo tako otroško igrišče, v zalivu ob Sodnem stolpu pa mobilni oder na vodi. Na pomolu, ostanku nekdanjih Benetk, je načrtovan nadstrešek, pod katero bo daljša klop. Dreves na Lentu bo več, umaknili pa bodo tudi parkirna mesta. Investicija je po poročanju časnika Večer vredna 8,9 milijona evrov, občina pa bo zanjo dobila 2,4 milijona evrov evropskega denarja. Sredstva, s katerimi bo mariborska občina uredila dravsko nabrežje, bo tako prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.

Pogodba z izvajalcem že podpisana

“Z izvedbo obnove nabrežja reke Drave želimo povečati kakovost ključnih odprtih javnih prostorov na degradiranem območju, ki je hkrati območje večplastne kulturne dediščine starega mestnega jedra. Nabrežja reke Drave v območju mestnega središča so v tem vidiku še posebno pomembna, saj prostor reke in njenih obrežij predstavlja izjemne potenciale ter velik izziv za mesto in njegove prebivalce,” sporočajo z Mestne občine Maribor.

Mariborski župan Saša Arsenovič in direktor Cestnega podjetja Ptuj Boris Medved sta že podpisala pogodbo o izvedbi del, s katerimi bo Lent postal javni prostor, razbremenjen prometa, namenjen pešcem in kolesarjem ter s poudarkom na druženju. Glede na to, da je Nigrad spada pod okrilje Javnega holdinga Maribor, nas je zanimalo, zakaj del v celoti ne bo izvajalo prav mariborsko podjetje, temveč ptujski izvajalec. “Cestno podjetje Ptuj je kot glavni izvajalec na portalu javnih naročil oddal ponudbo s podizvajalci. Eden izmed nominiranih podizvajalcev je podjetje Nigrad d.o.o.. Podizvajalec je izbran s strani izbranega izvajalca del in ne Mestne občine Maribor,” so pojasnili na mariborski občini.

Operativna dela se še niso začela, a se bodo kmalu, po opravljenih vseh potrebnih postopkih. Rok za dokončanje del po pogodbi je 31. 5. 2023.

Vrednost pogodbe za GOI dela je 7,7 milijona evrov. Mestna občina Maribor pa je za ureditev nabrežja uspešno kandidirala za evropska sredstva in prejela sklep o sofinanciranju 2,4 milijona evrov (Celostne teritorialne naložbe).

V času izvedbe del bo promet na Lentu potekal enosmerno, po zaključku del pa bo po napovedih občine ponovno dvosmeren.

Uredili bodo tudi preostali del levega nabrežja

Nova prostorska ureditev je predvidena tudi pri urejanju preostalega levega nabrežja Drave do Železniškega mosta. Idejni natečaj za ureditev območja se je že pričel, naročnik natečaja za izbiro strokovno najustreznejše rešitve prostorske preverbe je družba KD Group, ki je lastnik zabaviščnega centra Maribox in zemljišč okoli njega. S tem želijo urediti območje ob Dravi, ki je v zadnjih letih le neurejeno sprehajališče. Prepričani so, da je območje med Ulico Kneza Koclja in Dravo po svoji strukturi izjemnega oblikovnega pomena za mesto.

Natečaj bo zaključen 29. junija, strokovna komisija pa bo objavila odločitev o izidu natečaja 8. julija, so sporočili iz Mariboxa.

Po besedah direktorja Mariboxa Stipeta Jerića bodo med arhitekturnimi rešitvami izbrali tisto, ki bo mestu v ponos, naročniku pa bo prinesla največjo dodano vrednost. “Verjamemo, da bo to območje postalo novo poslovno in stanovanjsko stičišče, ki ne bo namenjeno samo Mariborčanom, temveč tudi drugim obiskovalcem iz Slovenije in tujine,” je dejal po navedbah STA.

Kdaj bi se lahko začela izvedba del, ki med drugim predvidevajo tudi izgradnjo novih stavb, zaenkrat ni znano.

V preteklosti že ideje o ziplinu in wakeparku

Ideja, da bi neurejeno obrežje pod Mariboxom že uredili, pa niso novost. V preteklosti je tako KD Group že načrtoval temeljito prenovo s številnimi gradbenimi projekti. Ta naj bi zajemala celotno območje med Titovim in dvoetažnim mostom, največ pa naj bi bilo storjenega prav ob Mariboxu. Finančna družba KD Group je za omenjeno območje načrtovala celostno ureditev nabrežja ter izgradnjo več stanovanjskih objektov.

Na ta prostor so želeli umestiti nove površine za kolesarje in pešce, gostinske lokale, rekreacijske površine, mesto za urbane športe (odbojka, rolkanje, kotalkanje, čolnarjenje),po njihovih načrtih pa bi se prostor našel tudi za veliki oder za namen festivala Lent.

V načrtih je bilo tudi sodelovanje z lastniki sosednjih zemljišč, ki sta Stojan Auer in Mestna občina Maribor, v načrtih pa so predvidevali otroško igrišče s sedmimi igrali, motorik park z ravninskimi in plezalnimi napravami, ki bo obsegal 14 postaj, pumptrack pod mostom v dolžini približno 65 metrov, zipline preko Drave ter celo wakepark. Na prenovljenem nabrežju bi tako prostore dobili tudi različni klubi, kot so ribiški, veslaški, SUP, surf in wakepark klub.

Pri pripravi projekta je investitor KD Group sodeloval tudi z Mestno občino Maribor, ko je ta pred leti pripravljala občinski podroben podroben prostorski načrt za območje Mariboxa in levega nabrežja Drave, a do realizacije idej vse do danes ni prišlo.