Arhitektura
MARIBOR: Dravsko nabrežje bo prihodnje leto povsem osveženo
Mestna občina Maribor je pred kratkim podpisala pogodbo z izvajalcem del za obnovo Lenta med Studenško brvjo in Vodnim stolpom.
“Kmalu se bodo tako pričela dela na levem nabrežju med Vodnim stolpom in Studenško brvjo. Lent naj bi z novo ureditvijo, povezavami in dejavnostmi ob vodi bo nabrežje reke ponovno postal eno osrednjih zbirališč meščanov ter prizorišč urbanega dogajanja”, pravijo na občini.
Pred Hišo Stare trte bo osrednji prireditveni prostor
V projektu Ureditev nabrežja reke Drave – Lent namerava Mestna občina Maribor urediti javne površine. Na območju med Vodnim stolpom in Studenško brvjo bo mariborska občina v celoti na novo uredila cestišče, tlakovane površine, površine pred gostinskimi vrtovi, uredili bodo tudi sprehajalna pot med tržnico in Studenško brvjo ter dodali zelene površine in zasadili drevesa.

Investicija obsega preureditev levega nabrežja reke Drave v območju med Studenško brvjo in Vodnim stolpom v dolžini več kot 1 km ter skupni površini okoli 24.000 m2.
“V osrednjem delu Lenta bo urejena brežina reke Drave s stopnicami, ki se bodo spuščale k vodi, osrednji trg pred Hišo Stare trte pa bo urejen kot osrednji prireditveni prostor,” pojasnjujejo na mariborski občini. Poleg tega pa lahko ob Dravi pričakujemo tudi veliko drugih novosti. Poleg Židovskega trga bo tako otroško igrišče, v zalivu ob Sodnem stolpu pa mobilni oder na vodi. Na pomolu, ostanku nekdanjih Benetk, je načrtovan nadstrešek, pod katero bo daljša klop. Dreves na Lentu bo več, umaknili pa bodo tudi parkirna mesta. Investicija je po poročanju časnika Večer vredna 8,9 milijona evrov, občina pa bo zanjo dobila 2,4 milijona evrov evropskega denarja. Sredstva, s katerimi bo mariborska občina uredila dravsko nabrežje, bo tako prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.

Pogodba z izvajalcem že podpisana
“Z izvedbo obnove nabrežja reke Drave želimo povečati kakovost ključnih odprtih javnih prostorov na degradiranem območju, ki je hkrati območje večplastne kulturne dediščine starega mestnega jedra. Nabrežja reke Drave v območju mestnega središča so v tem vidiku še posebno pomembna, saj prostor reke in njenih obrežij predstavlja izjemne potenciale ter velik izziv za mesto in njegove prebivalce,” sporočajo z Mestne občine Maribor.
Mariborski župan Saša Arsenovič in direktor Cestnega podjetja Ptuj Boris Medved sta že podpisala pogodbo o izvedbi del, s katerimi bo Lent postal javni prostor, razbremenjen prometa, namenjen pešcem in kolesarjem ter s poudarkom na druženju. Glede na to, da je Nigrad spada pod okrilje Javnega holdinga Maribor, nas je zanimalo, zakaj del v celoti ne bo izvajalo prav mariborsko podjetje, temveč ptujski izvajalec. “Cestno podjetje Ptuj je kot glavni izvajalec na portalu javnih naročil oddal ponudbo s podizvajalci. Eden izmed nominiranih podizvajalcev je podjetje Nigrad d.o.o.. Podizvajalec je izbran s strani izbranega izvajalca del in ne Mestne občine Maribor,” so pojasnili na mariborski občini.
Operativna dela se še niso začela, a se bodo kmalu, po opravljenih vseh potrebnih postopkih. Rok za dokončanje del po pogodbi je 31. 5. 2023.
Vrednost pogodbe za GOI dela je 7,7 milijona evrov. Mestna občina Maribor pa je za ureditev nabrežja uspešno kandidirala za evropska sredstva in prejela sklep o sofinanciranju 2,4 milijona evrov (Celostne teritorialne naložbe).
V času izvedbe del bo promet na Lentu potekal enosmerno, po zaključku del pa bo po napovedih občine ponovno dvosmeren.

Uredili bodo tudi preostali del levega nabrežja
Nova prostorska ureditev je predvidena tudi pri urejanju preostalega levega nabrežja Drave do Železniškega mosta. Idejni natečaj za ureditev območja se je že pričel, naročnik natečaja za izbiro strokovno najustreznejše rešitve prostorske preverbe je družba KD Group, ki je lastnik zabaviščnega centra Maribox in zemljišč okoli njega. S tem želijo urediti območje ob Dravi, ki je v zadnjih letih le neurejeno sprehajališče. Prepričani so, da je območje med Ulico Kneza Koclja in Dravo po svoji strukturi izjemnega oblikovnega pomena za mesto.

Natečaj bo zaključen 29. junija, strokovna komisija pa bo objavila odločitev o izidu natečaja 8. julija, so sporočili iz Mariboxa.
Po besedah direktorja Mariboxa Stipeta Jerića bodo med arhitekturnimi rešitvami izbrali tisto, ki bo mestu v ponos, naročniku pa bo prinesla največjo dodano vrednost. “Verjamemo, da bo to območje postalo novo poslovno in stanovanjsko stičišče, ki ne bo namenjeno samo Mariborčanom, temveč tudi drugim obiskovalcem iz Slovenije in tujine,” je dejal po navedbah STA.
Kdaj bi se lahko začela izvedba del, ki med drugim predvidevajo tudi izgradnjo novih stavb, zaenkrat ni znano.
V preteklosti že ideje o ziplinu in wakeparku
Ideja, da bi neurejeno obrežje pod Mariboxom že uredili, pa niso novost. V preteklosti je tako KD Group že načrtoval temeljito prenovo s številnimi gradbenimi projekti. Ta naj bi zajemala celotno območje med Titovim in dvoetažnim mostom, največ pa naj bi bilo storjenega prav ob Mariboxu. Finančna družba KD Group je za omenjeno območje načrtovala celostno ureditev nabrežja ter izgradnjo več stanovanjskih objektov.

Na ta prostor so želeli umestiti nove površine za kolesarje in pešce, gostinske lokale, rekreacijske površine, mesto za urbane športe (odbojka, rolkanje, kotalkanje, čolnarjenje),po njihovih načrtih pa bi se prostor našel tudi za veliki oder za namen festivala Lent.
V načrtih je bilo tudi sodelovanje z lastniki sosednjih zemljišč, ki sta Stojan Auer in Mestna občina Maribor, v načrtih pa so predvidevali otroško igrišče s sedmimi igrali, motorik park z ravninskimi in plezalnimi napravami, ki bo obsegal 14 postaj, pumptrack pod mostom v dolžini približno 65 metrov, zipline preko Drave ter celo wakepark. Na prenovljenem nabrežju bi tako prostore dobili tudi različni klubi, kot so ribiški, veslaški, SUP, surf in wakepark klub.

Pri pripravi projekta je investitor KD Group sodeloval tudi z Mestno občino Maribor, ko je ta pred leti pripravljala občinski podroben podroben prostorski načrt za območje Mariboxa in levega nabrežja Drave, a do realizacije idej vse do danes ni prišlo.
Arhitektura
Prenova Slomškovega trga odpira razpravo med javnostjo in stroko
Napovedana prenova Slomškovega trga v Mariboru je sprožila živahno razpravo med prebivalci in strokovno javnostjo. Predstavljen projekt odpira vprašanja o urejanju prometa v mestnem središču, predvsem pa o zmanjševanju števila parkirnih mest in vključevanju javnosti v procese načrtovanja.
Na javni razpravi, ki je potekala v Vetrinjskem dvoru v organizaciji Liste kolesarjev in pešcev, so udeleženci izrazili pomisleke glede predvidene ukinitve približno 95 parkirnih mest na območju trga. Ob tem so opozorili tudi na potrebo po bolj odprtem in vključujočem dialogu med občino in prebivalci pri oblikovanju tako pomembnih urbanističnih posegov.
Mestna občina Maribor se pri načrtovani prenovi opira na idejno zasnovo arhitekturnega biroja Borisa Podrecce iz leta 1995, ki je bila v zadnjih letih posodobljena. V procesu novelacije, ki je potekal med letoma 2022 in 2025 v sodelovanju z biroji Arhilink in MF arhitektura, so med drugim predvideli povečanje zelenih površin na trgu. Kljub temu prenovljena rešitev ponovno odpira vprašanja, ki so bila prisotna že ob prvotni predstavitvi pred tremi desetletji.
Slomškov trg ostaja zadnji večji trg v Mariboru, ki še ni bil celovito preurejen. Medtem ko so bili v preteklosti pomisleki javnosti usmerjeni predvsem v predvideno sečnjo dreves, se danes razprava osredotoča predvsem na prometno ureditev in dostopnost prostora. Kot poudarja predsednik Društva arhitektov Maribor Andrej Šmid, vsak poseg v ta prostor sproži intenzivne odzive javnosti, kar pogosto oteži nadaljnje načrtovanje in izvedbo projektov.

Posodobljeni predlog sicer predvideva dodatno ozelenitev trga, vendar pa ukinitev parkirnih mest ostaja osrednja točka razprave. Mestna svetnica Liste kolesarjev in pešcev Tjaša Gojkovič opozarja, da mesto takšnih sprememb ne more uvesti brez celovitega premisleka o javnem prometu in ustreznih nadomestnih rešitvah za parkiranje.
Na drugi strani podžupan Mestne občine Maribor Gregor Reichenberg poudarja, da so skrbi glede parkiranja odveč. Po njegovih besedah naj bi izgubljena parkirna mesta nadomestili z gradnjo vsaj ene izmed dveh načrtovanih garažnih hiš, pri čemer prenova trga ne bo stekla pred začetkom njihove gradnje. Ob tem je napovedal tudi večje vključevanje javnosti v nadaljnje faze projekta ter odprl možnost razmisleka o izvedbi novega arhitekturnega natečaja za ureditev trga.
Arhitektura
Smiljan Radić Clarke letošnji dobitnik Pritzkerjeve nagrade
Čilski arhitekt Smiljan Radić Clarke je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade, najvišjega mednarodnega priznanja na področju arhitekture, ki ga pogosto označujejo kot arhitekturni ekvivalent Nobelove nagrade.
Šestdesetletni arhitekt, rojen v Santiagu de Chile, je po odločitvi žirije prejel priznanje za izjemen prispevek k sodobni arhitekturi. V utemeljitvi so poudarili, da ustvarja »optimistične in zadržano radostne« strukture, ki presegajo zgolj vizualno pojavnost. Njegova dela po njihovih besedah ne delujejo le kot arhitekturni objekti, temveč vzpostavljajo prostor, ki zahteva aktivno, telesno izkušnjo uporabnika.
Žirija je ob tem zapisala, da Radićeva arhitektura oblikuje načine bivanja in ustvarja prostorske situacije, ki so hkrati presenetljive in povsem naravne. Njegove stavbe pogosto delujejo kot začasne, krhke ali namerno nedokončane, skoraj na robu izginotja, vendar prav v tem ponujajo strukturirano, optimistično in zadržano radostno zavetje. Tak pristop po njihovem mnenju sprejema ranljivost kot bistveni del človeške izkušnje.


Obenem so izpostavili njegovo mednarodno delovanje – Radić Clarke je ustvarjal tako v Evropi kot v rodnem Čilu – ter poudarili, da njegova dela jasno potrjujejo arhitekturo kot umetniško prakso.

Pritzkerjeva nagrada, ki velja za najuglednejše priznanje v arhitekturi, je bila prvič podeljena leta 1979, ko jo je prejel ameriški modernist Philip Johnson. Med dosedanjimi nagrajenci so tudi Ieoh Ming Pei, Oscar Niemeyer, Frank Gehry, Rem Koolhaas in Zaha Hadid. Lani je nagrado prejel kitajski arhitekt Liu Jiakun.

Arhitektura
Znana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
Na javnem arhitekturnem natečaju Mestne občine Kranj je bila izbrana strokovno najprimernejša rešitev za novo “Ledno dvorano Kranj”. Med 24 prispelimi natečajnimi elaborati je prvo nagrado prejela ekipa arhitektov Gašper Fabijan, Matija Miler in biro RAUM arhitektura.
Nagrajena zasnova dvorano oblikuje kot jasno artikuliran volumen, ki konceptualno izhaja iz motivike zlaganja in razpiranja ledenih kvadrov na betonski podstavek. Takšna kompozicija ustvarja dinamično arhitekturno podobo objekta ter hkrati poudarja njegovo programsko in javno funkcijo.

Osrednji javni prostori so organizirani okoli prostorne vhodne avle z blagajno za izposojo drsalk, ki se vizualno in funkcionalno povezuje s stopniščem za gledalce ter odpira poglede proti ledeni ploskvi in širši okolici. Pomemben poudarek predstavlja tudi dvoetažni prostor gostinskega lokala, ki dodatno aktivira notranji javni program dvorane.
Nova ledna dvorana je načrtovana na območju Zlatega polja, v neposredni bližini Šolskega centra Kranj ter predvidene regijske bolnišnice in doma starejših občanov, s čimer bo pomembno dopolnila športno in javno infrastrukturo mesta.

-
Arhitektura2 meseca nazajArhitektura nadzora in skupnosti: zapor v Dobrunjah kot bivalni sistem
-
Gradbeništvo2 meseca nazajPožarni laboratorij Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) in ESA
-
PREDSTAVITEV2 meseca nazajGeberit AquaClean Alba – ko se združijo svežina, udobje in eleganca
-
DEDIŠČINA2 meseca nazajNegotova prihodnost rimske nekropole v Šempetru
-
Arhitektura2 meseca nazajZnana je natečajna rešitev za novo ledno dvorano v Kranju
-
Arhitektura2 meseca nazajStolp Severnica: nova 100-metrska stolpnica za severni del Ljubljane
-
Slovenija2 meseca nazajPodjetje i-Vent že drugo leto zapored do naziva “Izbrana znamka leta”
-
EKOLOGIJA1 mesec nazajVodni dnevi 2026: odpornost kot ključni okvir sodobnega upravljanja voda

