Arhitektura
Prostorsko planiranje slovenske Istre
Prostorsko načrtovanje slovenske Istre je eno najbolj kompleksnih in ranljivih področij, od katerega je odvisen nadaljnji urbani razvoj več kot 120 naselij in naših štirih obmorskih središč.
Istrske občine na občinski prostorski načrt, krovni dokument o urejanju prostora, čakajo že več desetletij. V veljavi so še vedno zastareli akti iz 80. let prejšnjega stoletja. Ali bo občinam uspelo premostiti dolgoletno odsotnost celostnega urbanizma in togost birokratskega ustroja? Za zdaj je to uspelo le Ankaranu.
Ranljivost javnih površin
Javne površine so v sodobni družbi ene najbolj ogroženih vsebin, in sicer zaradi tega, ker si javni prostor, torej skupen prostor vseh ljudi, pogosto prisvojijo posamezniki. Pa vendar so javni prostori tisti, ki so prav z nereguliranostjo, s spontanostjo, z nenačrtovanimi srečanji in dogajanjem glavni generatorji življenja, tudi rasti urbanih kultur. Zato so enakopravne dostopnosti do javnih prostorov izrednega pomena. Vsaka arhitektura, ki se uveljavi v prostoru, ni narejena za jutri, temveč bo obstajala petdeset ali sto let in prav zato mora biti odnos med njo in uporabniki zelo jasen.
Ankaranu priznanje zlati svinčnik
Do zdaj je občinski prostorski načrt uspelo sprejeti le občini Ankaran in zanj je prejela nagrado zlati svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor. “Prostorski načrtovalec mora doseči neke sinergije vsebin, predvsem pa je treba pri vsebinah, odločitvah v prostoru doseči širok družbeni konsenz. To so skupne odločitve, to so akti lokalnih skupnosti. V primeru občine Ankaran moram reči, da gre za neki unikum tako iz zavesti občine o tem, kako pomembno je v teh predhodnih fazah že pred samim začetkom izdelave akta postaviti neko vizijo, neki koncept razvoja. In občina Ankaran je dosegla ta družbeni konsenz že prej,” poudarja prostorska načrtovalka Maja Šinigoj iz podjetja LOCUS.
Koper hrepeni po senci in zelenih površinah
Mestna občina Koper je bila v zadnjem desetletju podvržena izrazitemu investitorskemu urbanizmu, ki je omogočil gradnjo celo v nekdanjem zavarovanem zelenem pasu. Za Koper pravijo, da je mesto brez sence. Mesto je prepleteno s 43 turbokrožišči s slabo povezavo z morsko krajino. Pa vendar se le kažejo premiki na bolje. Novi muzejski trg, ozelenjeni pas med Semedelo in Žusterno z novo plažo in novi mestni park so zadnje pridobitve, ki bistveno prispevajo h kakovosti bivanja.
Menim pa, da bi bilo dobro v prihodnje na podlagi podrobnejših načrtov in preveritev konkretno preveriti določene ulice, narediti določene povezave, verjetno tudi v sodelovanju s tamkajšnjimi prebivalci, kaj bi se dalo dejansko narediti, da bi dosegli recimo večje senčenje, kar je eden od ciljev občine,” meni prostorska načrtovalka Karla Jankovič iz Ljubljanskega urbanističnega zavoda.
Izola – ali bo referendum rešil prostorske težave?
Izolani so včeraj stopili na referendum. Del lokalne skupnosti je s trenutnimi predlaganimi prostorskimi rešitvami nezadovoljen. Menijo, da v sprejemanje podrobnih prostorskih načrtov niso bili dovolj vključeni in da bo novi OPN predvidel preveč stanovanjskih gradenj. Vodja Urada za okolje in prostor občine Izola Marko Starman meni: “Prvi OPN ne sme in tudi ne more biti presenečenje, prvi OPN je posodobitev obstoječega z uskladitvami za celotno območje. Je pa res, da tako resno področje, kot je urejanje prostora, ne more biti konsenzualno v nobenem primeru.”
Pritiski na prostor v Piranu največji
Problematike, s katerimi se občine srečujejo, tudi piranska, so enovite. Ena takšnih je gentrifikacija obale. Cene zemljišč in nepremičnin so lokalnemu prebivalstvu nedosegljive. Občina imajo pa izredno okrnjene mehanizme, poudarjajo, da pogrešajo strategijo države, ki bi omogočala reševanje celovitih družbenih problemov. Staranje prebivalstva, zastarel stanovanjski fond, umikanje vsebin in mladih družin iz mestnega jedra, oddajanje stanovanj turistom, pomanjkanje inšpekcije, kapitalski apetiti in kulturna dediščina, s katero se pogosto ne ve, kam z njo, vse to je tudi Piran.
Arhitektura
Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame
V portoroškem Avditoriju je 41. mednarodni arhitekturni konferenci “Piranski dnevi arhitekture” strokovna žirija glavno nagrado piranesi podelila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
Piranski dnevi arhitekture, letos s sloganom Etika in odgovornost, so arhitekturni dogodek z eno najdaljših tradicij na svetu, ki se v organizaciji slovenskih arhitektov odvija vse od leta 1983, mednarodne nagrade piranesi pa podeljujejo od leta 1989. Mednarodna žirija (v sestavi Zsolt Gunther, András Pálffy, Marta Peris, José Toral in Aleš Vodopivec), ki ji je letos predsedovala bangladeška arhitektka Marina Tabassum, je nagrado piranesi namenila arhitektom Vidic Grohar za projekt nadomestnih prostorov ljubljanske Drame.
»Žirija je prepoznala zelo prepričljivo preoblikovanje obstoječe industrijske hale iz šestdesetih let prejšnjega stoletja v začasne prostore SNG Drama. Avtorji s ’prostorom v prostoru’, rešujejo sodobne potrebe gledališča. Z lahkimi konstrukcijskimi posegi in prefinjenimi detajli ustvarjajo kontrast med obstoječimi grobimi strukturami in elegantno umeščenimi novimi intervencijami. Različne arhitekturne sekvence oblikujejo novo homogeno celoto,« so zapisali v obrazložitvi nagrade.
Ob glavni nagradi so podelili tudi dve mednarodni priznanji. Prvo so za trg Cortevecchia v starem mestnem jedru Ferrare prejeli italijanski arhitekti iz biroja INOUT architettura, drugo pa avstrijski arhitekturni biro faschfuchs.architekten za gimnazijo v avstrijskem Tullnerbachu. Študentsko priznanje pa je prejel Luka Mijatović iz Srbije za projekt Krajine novih navad.
Za mednarodno nagrado piranesi se je letos potegovalo 52 projektov iz 11 evropskih držav. Med njimi je bilo pet slovenskih projektov, poleg zmagovalnega so se za prestižno nagrado potegovali še Atelje Ostan Pavlin za Trg vstaje v Rušah, arhitekturni kolektiv Strip Lab za projekt Hiša nad mestom v Ljutomeru, arhitekturni atelje Medprostor za Vodovodni most čez Ljubljanico, arhitekti David Mišič, Uroš Lobnik, Žiga Kreševič, Sašo Žolek, Goran Piršić in Davor Fistrič pa za mariborsko zdravstveno postajo Magdalena.
Kriteriji izbora so bili: premišljena umestitev v urbani ali naravni prostor, prostorska in oblikovna skladnost s kontekstom, sodobna inovativna prostorska zasnova, spoštljiv odnos do naravne in kulturne dediščine, sodobno razumevanje tradicionalnih in avtohtonih arhitekturnih elementov, inovativni detajli ter smiselna uporaba barve, materialov, teksture in svetlobe.
Vsi nagrajenci so ob nagradi prejeli stol slovenskega arhitekta in oblikovalca Nika Kralja. Glavni nagrajenec pa še stekleno skulpturo mlade slovenske arhitektke Ajde Racman, ki je leta 2017 s svojim predlogom zmagala na študentskem natečaju, stekleno skulpturo pa so izdelali v Steklarni Rogaška.
V okviru arhitekturnega festivala so na razstavišču Monfort v Piranu odprli tudi razstavo Piranesi, ki bo na ogled do 30. decembra.
Arhitektura
Problemska razstava Vizije SO 19
Društvo arhitektov Ljubljane vsakoletno pripravi problemsko razstavo Vizije, ki identificira spregledane vidike razvoja mesta in predlaga izvedljive rešitve ali zgolj nakaže na pretekla in alternativna razmišljanja o obravnavani temi vsakokratne razstave.
Razstava Vizije SO 19 v Galeriji Kresija bo na ogled do 4. decembra. V sklopu razstave se bo 3. decembra ob 17. uri odvila še okrogla miza.
“Poslovne stavbe so sestavni gradnik sodobnega mesta in igrajo ključno vlogo v navadah, delovanju ter življenju njegovih prebivalcev. Gre za prostore dela in ustvarjanja, ki so obenem tudi stičišča uporabnikov različnih generacij, navad in interesov. V njih lahko ti preživijo tudi tretjino svojega časa, zato so poslovni prostori pomembni soustvarjalci javnega življenja v mestu,” so v Galeriji Kresija zapisali ob razstavi.
Trg republike kot osrednji državni kompleks
V stolpnici na Trgu republike 2, znani kot TR2, je trenutno še sedež Nove Ljubljanske banke (NLB), a se že nekaj časa pripravlja njegova selitev na drugo lokacijo. Trg republike s pripadajočima stolpnicama in z javnim, z mestom povezanim parterjem je arhitekt Edvard Ravnikar (1907–1993) v osnovi zasnoval kot osrednji državni kompleks, ki bi na enem mestu združil ključne državne organe.
Na obzorju edinstvena priložnost za državo?
Potencialna selitev NLB-ja je edinstvena priložnost za državo, da v središču mesta, v bližini vladnih organov in drugih ključnih državnih institucij zagotovi prostor za del ministrstev, ki so trenutno v najemnih prostorih, razseljenih po prestolnici, še piše v napovedi razstave.
Letos se je odvila tudi okrogla miza o stolpnici TR2, ki jo je prav tako organiziralo Društvo arhitektov Ljubljane.
Arhitektura
Mesec prostora 2024 – načrtujmo prihodnost
Mesec prostora 2024 letos oktobra poteka že enajsto leto zapored. To je mesec, v katerem na svetovni ravni obeležujemo več praznikov posvečenih trajnostnemu urbanemu in prostorskemu razvoju, Svetovni dan Habitata in Svetovni dan arhitekture, 7. oktobra 2024 ter Svetovni dan mest, 31. oktobra 2024. Namenjen je osvetlitvi aktualnih tem prostorskega in urbanega razvoja, načrtovanja in urejanja prostora, arhitekture, trajnostne gradnje ter stanovanjske politike.
Z osrednjo temo letošnjega Meseca prostora »Podnebje se spreminja, načrtujmo prihodnost, ukrepajmo zdaj« želimo opozoriti na nujnost prilagajanja naselij na podnebne spremembe in izpostaviti vlogo celovitega prostorskega in urbanističnega načrtovanja, projektiranja, arhitekture ter gradbeništva pri tem.
Podnebne spremembe so nedvomno eden največjih izzivov današnjega časa. Niso več oddaljena grožnja, postale so realnost, ki nas že danes postavljajo pred številne izzive za dejavno spoprijemanje z njihovimi posledicami. Ekstremni vremenski pojavi, kot so poplave, vročinski valovi, suše in druge podnebne motnje, vse bolj vplivajo na naša naselja, infrastrukturo in kakovost življenja. To velja tako za velika mesta kot tudi manjša naselja.
S premišljenim prostorskim načrtovanjem, posegi v prostor in trajnostno gradnjo lahko omejimo vpliv podnebnih sprememb ter ustvarimo bolj odporna naselja, ki nam bodo nudila varnejše in bolj kakovostno življenje. Naša pripravljenost in zmožnost, da se tem spremembam prilagodimo ter zmanjšamo njihov vpliv, je odgovornost vseh nas in bo odločilna za prihodnost naše družbe.
K obeležitvi Meseca prostora 2024 so se tudi letos pridružile številne organizacije. Do konca oktobra se bodo zvrstile konference, razstave, izobraževanja in delavnice in drugi dogodki, namenjeni različnim udeležencem – strokovni javnosti, otrokom in mladostnikom ter najširši javnosti.
Vabljeni, da se dogodkov udeležite in skupaj z nami gradite trajnostno in podnebno odporno prihodnost.
Vse, ki že načrtujete ali pa bi želeli v oktobru organizirati dogodke, pa vabimo, da nam to sporočite na elektronski naslov gp.mnvp@gov.si ali povprašate za več informacij.
Program (se še dopolnjuje)
3. 10. 2024
Pogovori stroke: »Načrtovanje naselij prihodnosti: Urbanistična zasnova v dobi podnebnih sprememb«
Strokovno srečanje v sklopu cikla »Pogovori stroke«
Organizira: Ministrstvo za naravne vire in prostor
Kraj dogodka: v kletni sejni dvorani Ministrstva za naravne vire in prostor na Dunajski 48 v Ljubljana, od 13.00 do 16.00
Več informacij
4. 10. 2024
Dan arhitektov – Umetnost poslušanja
Organizira: Zbornica za arhitekturo in prostora Slovenije
Kraj dogodka: Novo mesto
Več informacij
7. 10. 2024
Svetovni dan Habitata
UN Habitat
Več informacij
7. – 11. 10. 2024
Vseslovenski dan Habitata 2024 – »Barva ni površina, je vsebina – barva v arhitekturi«
Natečaj za osnovne šole in vrtce
Organizira: Center arhitekture Slovenije, Zavod za izobraževanje o arhitekturi, prostoru in oblikovanju
Več informacij
14. 10. – 12. 12. 2024
11 x ena prenova kot prva izbira
Enajst prenov enostanovanjskih hiš, 2014-2024
Razstava
Organizira: Zavod DESSA arhitekturni center Ljubljana
Kraj dogodka: Galerija DESSA, Židovska steza 4, Ljubljana
Več informacij
16.10.2024
Mesec prostora na Oddelku za geografijo – »Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji«
Organizira: Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, UL
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij
18. 10. 2024
35. Sedlarjevo srečanje – Uravnotežen prostorski razvoj v dobi podnebnih sprememb
Organizira: DUPPS – Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije
Kraj dogodka: Svečana dvorana (II nadstropje) Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Jamova cesta 2, 1000 Ljubljana
Več informacij
21.10.2004
Trajnostno načrtovanje in izvedba revitalizacijskih in sanacijskih ukrepov in posegov na industrijsko degradiranih območjih opuščenih in aktivnih nahajališč mineralnih surovin – načini in možnosti revitalizacije in sanacije degradiranega prostora zaradi njegove namenske industrijske rabe
Strokovni dogodek GZS
Organizira: GZS, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
Več informacij
24. 10. – 04. 11. 2024
Vizije so 19: Poslovne stavbe in mesto
Razstava
Organizira: DAL – Društvo arhitektov Ljubljane
Kraj dogodka: Kongresni trg, Ljubljana
Dopolnjena razstava bo v Galeriji Kresija od 19.11. do 04.12.2024
Več informacij
Vabilo
Oktober 2024
Utopija nad prepadom
Organizira: Kulturno umetniško društvo C3, Koper
Kraj dogajanja: več lokacij v Kopru
31. 10. 2024
Svetovni dan mest
UN Habitat
Več informacij
12. 11. 2024
Moč narave v mestih
Ozelenjevanje mest za prilagajanje na podnebne spremembe
Organizira: IPoP – Inštitut za politike prostora, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru programa URBACT ter Evropske pobude za mesta (EUI)
Kraj dogodka: Ljubljana
Več informacij
-
Dizajn2 meseca nazaj
Arhitekturni natečaj: vizualna identiteta mesta Zagreb
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Na Piranskih dneh arhitekture nagrada za projekt nadomestnih prostorov Drame
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Trubarjeva priznanja 2024 prejela Portal Kamra in Center za konserviranje in restavriranje arhivskega gradiva
-
Energetska učinkovitost1 mesec nazaj
Proti vetrnim elektrarnam v Ilirski Bistrici že 1000 podpisov
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Na Vodnikovi domačiji, ki se vrača v prenovljene prostore v Šiški, zaživela tudi skupna soba za pisanje in ilustriranje
-
DEDIŠČINA1 mesec nazaj
Slovita katedrala Notre-Dame po petih letih prenove znova odprta
-
TRAJNOST1 mesec nazaj
Lumar še tretjič zapored prejel certifikat Green Star – Marko Lukić je postal Trajnostni lider 2024
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Vetrinjski dvor je najstarejša znana meščanska zgradba v Mariboru