Čas za prilagoditev objektov v javni rabi se izteče 11. decembra 2025, nato bodo za lastnike in upravljavce, ki dostopnosti ne bodo zagotovili, predvidene finančne sankcije. Urbanistični inštitut Republike Slovenije zato z raziskovalnim delom in projekti na področju univerzalne dostopnosti ter ocenami dostopnosti objektov ozavešča in spodbuja enakopravno rabo grajenega prostora za vse.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) določa, da morajo biti vsi objekti v javni rabi do 11. decembra 2025 dostopni vsem. Po tem datumu bodo lahko inšpekcijske službe v roku dveh let po izteku roka tudi kaznovale lastnike objektov, ki dostopnosti ne bodo zagotovili. Kazni niso zanemarljive – podjetja lahko doleti globa v višini od 2.500 do 40.000 evrov, odgovorne osebe pa dodatna globa od 250 do 2.500 evrov. Na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije že vrsto let izvajajo ocene dostopnosti objektov po trenutno veljavni slovenski zakonodaji, medtem ko razvijajo tudi nov sistem samopopisa, s katerim bodo lahko lastniki in upravljavci objektov preverili, kako dostopen je njihov objekt.

Urbanistični inštitut že več let opozarja, da je fizična dostopnost prostorov eden ključnih pogojev za enakopravno vključevanje vseh ljudi v družbo. Z dvema aktualnima projektoma – Vseslovensko akcijo ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, ki jo izvajajo v sodelovanju z Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), in vzpostavitvijo Nacionalne svetovalne in informacijske točke za dostopnost – želijo strokovnjaki na inštitutu spodbuditi lastnike, upravljavce, arhitekte in uporabnike javnih objektov, da dostopnost postane samoumevna, ne pa izjema.

Vseslovenska akcija ozaveščanja

Prvi od aktualnih projektov, Vseslovenska akcija ozaveščanja o socialnem vključevanju invalidov, spodbuja enakovredno vključevanje oseb z različnimi oblikami invalidnosti v družbo in ozavešča o pomenu univerzalne dostopnosti. »Inštitut v okviru projekta izvaja strokovne ocene dostopnosti objektov v javni rabi, da bi ugotovili, kakšno je stanje v Sloveniji. Terenski popisi objektov so namenjeni seznanitvi lastnikov, upravnikov ter najemnikov, saj pridobijo oceno dostopnosti in informacije za odpravo ovir, ki jih morajo skladno z roki zakona ZIMI in zahtevami o univerzalni graditvi odpraviti do konca tega leta,« pojasnjuje arhitektka Nina Goršič z Urbanističnega inštituta.

Ugotovitve in analize s terenskih pregledov dostopnosti so javno dostopne na spletnem mestu Evropske kartice za invalide (invalidska-kartica.si). »Število ponudnikov na tem spletnem mestu se povečuje – trenutno jih je okoli 700, od kulturnih ustanov in turističnih objektov do trgovin in bazenov. Za nekatere izvedemo tudi analizo dostopnosti in objavimo podatke o tem, ali je, na primer, dostopen bazen, hotelska soba ali kulturni objekt,« razlaga Nina Goršič. “V popise objektov vključujemo tudi gibalno ovirane, slepe in gluhe osebe, saj se nam zdi zelo pomembno, da sodelujejo z nami na terenu in nam pokažejo, kako se gibljejo po prostoru.«

Ocenjevanje dostopnosti Urbanističnega inštituta poteka po enotni metodologiji, analize stanja dostopnosti objektov pa lahko uporabniki pregledajo tudi na portalu dostopnost.si, kjer so zbrani rezultati več kot dvajsetletnega popisa. Kot poudarjajo na Urbanističnem inštitutu, morajo biti objekti dostopni tako za samostojno gibanje kot tudi za samostojno uporabo storitev in komunikacijo. To vključuje dostopna parkirišča, prehode brez ovir, primerne vhode in dvigala, sanitarije ter jasne označbe in smerokaze. Dostop mora biti zagotovljen za vse – gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne ter druge skupine oseb z oviranostmi.

Nacionalna svetovalna in informacijska točka

Drugi projekt, ki ga od leta 2024 vodi Urbanistični inštitut, je Nacionalna svetovalna in informacijska točka za dostopnost. Točka je namenjena vsem, arhitektom, lastnikom, upraviteljem in najemnikom objektov v javni rabi, ki potrebujejo strokovno podporo pri urejanju dostopnosti. »Na točki nudimo strokovno svetovanje glede vprašanj o univerzalni dostopnosti za invalide ter o prilagoditvah v objektih,« pojasnjuje Brina Meze-Petrić z inštituta. Kot dodaja, izvajajo tudi terenska svetovanja, pripravljajo nov priročnik o dostopnosti in pomagajo pri razumevanju zakonodaje, ki je za številne še vedno nejasna.

Skladno z zakonskimi določili bo po 11. decembru 2025 dostopnost objektov v javni rabi postala predmet rednega nadzora in inšpekcijskih ukrepov. Analiza samopopisov, ki jo bo opravil Urbanistični inštitut po prejetju rezultatov, bo tista, ki bo dala jasnejšo sliko o dejanskem stanju dostopnosti v Sloveniji. Do datuma izteka roka pa bo Urbanistični inštitut še naprej izobraževal in ozaveščal lastnike, opravljal ocene objektov v javni rabi v Sloveniji ter pokazal, kje so potrebne najnujnejše prilagoditve, da bodo prostori omogočali enakopravno uporabo vsem.

Mestna občina Maribor je pred kratkim podpisala pogodbo z izvajalcem del za obnovo Lenta med Studenško brvjo in Vodnim stolpom.

“Kmalu se bodo tako pričela dela na levem nabrežju med Vodnim stolpom in Studenško brvjo. Lent naj bi z novo ureditvijo, povezavami in dejavnostmi ob vodi bo nabrežje reke ponovno postal eno osrednjih zbirališč meščanov ter prizorišč urbanega dogajanja”, pravijo na občini.

Pred Hišo Stare trte bo osrednji prireditveni prostor

V projektu Ureditev nabrežja reke Drave – Lent namerava Mestna občina Maribor urediti javne površine. Na območju med Vodnim stolpom in Studenško brvjo bo mariborska občina v celoti na novo uredila cestišče, tlakovane površine, površine pred gostinskimi vrtovi, uredili bodo tudi sprehajalna pot med tržnico in Studenško brvjo ter dodali zelene površine in zasadili drevesa.

Investicija obsega preureditev levega nabrežja reke Drave v območju med Studenško brvjo in Vodnim stolpom v dolžini več kot 1 km ter skupni površini okoli 24.000 m2.

“V osrednjem delu Lenta bo urejena brežina reke Drave s stopnicami, ki se bodo spuščale k vodi, osrednji trg pred Hišo Stare trte pa bo urejen kot osrednji prireditveni prostor,” pojasnjujejo na mariborski občini. Poleg tega pa lahko ob Dravi pričakujemo tudi veliko drugih novosti. Poleg Židovskega trga bo tako otroško igrišče, v zalivu ob Sodnem stolpu pa mobilni oder na vodi. Na pomolu, ostanku nekdanjih Benetk, je načrtovan nadstrešek, pod katero bo daljša klop. Dreves na Lentu bo več, umaknili pa bodo tudi parkirna mesta. Investicija je po poročanju časnika Večer vredna 8,9 milijona evrov, občina pa bo zanjo dobila 2,4 milijona evrov evropskega denarja. Sredstva, s katerimi bo mariborska občina uredila dravsko nabrežje, bo tako prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.

Pogodba z izvajalcem že podpisana

“Z izvedbo obnove nabrežja reke Drave želimo povečati kakovost ključnih odprtih javnih prostorov na degradiranem območju, ki je hkrati območje večplastne kulturne dediščine starega mestnega jedra. Nabrežja reke Drave v območju mestnega središča so v tem vidiku še posebno pomembna, saj prostor reke in njenih obrežij predstavlja izjemne potenciale ter velik izziv za mesto in njegove prebivalce,” sporočajo z Mestne občine Maribor.

Mariborski župan Saša Arsenovič in direktor Cestnega podjetja Ptuj Boris Medved sta že podpisala pogodbo o izvedbi del, s katerimi bo Lent postal javni prostor, razbremenjen prometa, namenjen pešcem in kolesarjem ter s poudarkom na druženju. Glede na to, da je Nigrad spada pod okrilje Javnega holdinga Maribor, nas je zanimalo, zakaj del v celoti ne bo izvajalo prav mariborsko podjetje, temveč ptujski izvajalec. “Cestno podjetje Ptuj je kot glavni izvajalec na portalu javnih naročil oddal ponudbo s podizvajalci. Eden izmed nominiranih podizvajalcev je podjetje Nigrad d.o.o.. Podizvajalec je izbran s strani izbranega izvajalca del in ne Mestne občine Maribor,” so pojasnili na mariborski občini.

Operativna dela se še niso začela, a se bodo kmalu, po opravljenih vseh potrebnih postopkih. Rok za dokončanje del po pogodbi je 31. 5. 2023.

Vrednost pogodbe za GOI dela je 7,7 milijona evrov. Mestna občina Maribor pa je za ureditev nabrežja uspešno kandidirala za evropska sredstva in prejela sklep o sofinanciranju 2,4 milijona evrov (Celostne teritorialne naložbe).

V času izvedbe del bo promet na Lentu potekal enosmerno, po zaključku del pa bo po napovedih občine ponovno dvosmeren.

Uredili bodo tudi preostali del levega nabrežja

Nova prostorska ureditev je predvidena tudi pri urejanju preostalega levega nabrežja Drave do Železniškega mosta. Idejni natečaj za ureditev območja se je že pričel, naročnik natečaja za izbiro strokovno najustreznejše rešitve prostorske preverbe je družba KD Group, ki je lastnik zabaviščnega centra Maribox in zemljišč okoli njega. S tem želijo urediti območje ob Dravi, ki je v zadnjih letih le neurejeno sprehajališče. Prepričani so, da je območje med Ulico Kneza Koclja in Dravo po svoji strukturi izjemnega oblikovnega pomena za mesto.

Natečaj bo zaključen 29. junija, strokovna komisija pa bo objavila odločitev o izidu natečaja 8. julija, so sporočili iz Mariboxa.

Po besedah direktorja Mariboxa Stipeta Jerića bodo med arhitekturnimi rešitvami izbrali tisto, ki bo mestu v ponos, naročniku pa bo prinesla največjo dodano vrednost. “Verjamemo, da bo to območje postalo novo poslovno in stanovanjsko stičišče, ki ne bo namenjeno samo Mariborčanom, temveč tudi drugim obiskovalcem iz Slovenije in tujine,” je dejal po navedbah STA.

Kdaj bi se lahko začela izvedba del, ki med drugim predvidevajo tudi izgradnjo novih stavb, zaenkrat ni znano.

V preteklosti že ideje o ziplinu in wakeparku

Ideja, da bi neurejeno obrežje pod Mariboxom že uredili, pa niso novost. V preteklosti je tako KD Group že načrtoval temeljito prenovo s številnimi gradbenimi projekti. Ta naj bi zajemala celotno območje med Titovim in dvoetažnim mostom, največ pa naj bi bilo storjenega prav ob Mariboxu. Finančna družba KD Group je za omenjeno območje načrtovala celostno ureditev nabrežja ter izgradnjo več stanovanjskih objektov.

Na ta prostor so želeli umestiti nove površine za kolesarje in pešce, gostinske lokale, rekreacijske površine, mesto za urbane športe (odbojka, rolkanje, kotalkanje, čolnarjenje),po njihovih načrtih pa bi se prostor našel tudi za veliki oder za namen festivala Lent.

V načrtih je bilo tudi sodelovanje z lastniki sosednjih zemljišč, ki sta Stojan Auer in Mestna občina Maribor, v načrtih pa so predvidevali otroško igrišče s sedmimi igrali, motorik park z ravninskimi in plezalnimi napravami, ki bo obsegal 14 postaj, pumptrack pod mostom v dolžini približno 65 metrov, zipline preko Drave ter celo wakepark. Na prenovljenem nabrežju bi tako prostore dobili tudi različni klubi, kot so ribiški, veslaški, SUP, surf in wakepark klub.

Pri pripravi projekta je investitor KD Group sodeloval tudi z Mestno občino Maribor, ko je ta pred leti pripravljala občinski podroben podroben prostorski načrt za območje Mariboxa in levega nabrežja Drave, a do realizacije idej vse do danes ni prišlo.

Po letu 2019 in 2020 je Ljubljana tudi za leto 2021 prejela mednarodno priznanje mesto dreves. V MOL so ponosni na ponovno priznanje njihovim prizadevanjem za to, da je Ljubljana dobesedno zelena.

“Čestitamo, ker ste si znova prislužili ta laskavi status,” so organizatorji zapisali ob obvestilu o podelitvi naziva mesto dreves. Priznanje vsako leto podeljujeta Fundacija Arbor Day in Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v okviru programa Tree cities of the World. 

To je že tretje leto zapored, da je Ljubljana, ki se zaveda pomena dreves za mesto, družbo in posameznike, prejela to priznanje. Prejela ga je že leta 2019 in 2020, za leto 2021 pa ga je poleg Ljubljane prejelo še 137 mest iz 21 držav. 

Ljubljana je tako del pomembne globalne mreže, ki utira pot na področju skrbi za urbane gozdove in mestno drevje. “V Mestni občini Ljubljana (MOL) smo ponosni na ponovno pohvalo našim dejavnostim in ukrepom, s katerimi skrbimo, da je Zelena prestolnica Evrope 2016 res dobesedno zelena,” so v sporočilu za javnost zapisali v MOL.

Tako so v letu 2021 namenili več kot 100.000 evrov več sredstev za drevesa v primerjavi z letom 2020 oziroma skoraj 25 odstotkov več. Predvsem na račun sajenja novih dreves in obrezovanja. “Dodatno pozornost smo namenili tudi vključevanju različnih javnosti pri ozaveščanju in skrbi za drevesa. Tako se lahko zahvalimo širši lokalni skupnosti, šolam in vrtcem ter številnim posameznikom, ki so sodelovali pri tem. Vsi skupaj smo zaslužni, da lahko v Ljubljani ‘praznujemo’ dosežke, kot je naziv mesto dreves,” so poudarili v MOL. 

Vsako leto zasadijo od 300 do 600 dreves

V Ljubljani se zavedajo, da so mestno drevje in gozdovi “vitalna sestavina zdravega in trajnostnega mesta, v katerem je prijetno živeti”. 

“Drevesa so pomemben del okolja, saj prinašajo številne ekološke, zdravstvene in socialne koristi. Imajo pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljšanju lokalne blaginje, poleg tega prispevajo k ciljem pri reševanju podnebnih sprememb. Drevesa proizvajajo kisik, dušijo hrup, nam dajejo senco, filtrirajo, ohlajajo ter vlažijo ozračje in tako v mestih povečujejo kakovost bivanja. Zato si prizadevamo, da ohranimo prav vsako drevo v mestu, nenehno pa zasajamo tudi nova,” pravijo na občini. 

Vsako leto v okviru rednega vzdrževanja na javnih zelenih površinah zasadijo od 300 do 600 dreves. Pogosto jih zasadijo v sklopu prenov ulic, cest, parkirišč in ob vzpostavitvi novih površin. Skrbijo tudi za sadna drevesa v mestnih sadovnjakih in za pogozdovanje v gozdovih.

“V letu 2021 smo zasadili 1080 dreves, letos pa bomo v spomladanskem času v okviru akcije Za lepšo Ljubljano zasadili okoli 280 novih dreves. Nekaj drevoredov bomo osnovali popolnoma na novo, na primer ob Ulici Martina Krpana (11 dreves smo že zasadili v sodelovanju z vrtcem Hans Christian Andersen) ter na Prušnikovi in Teslovi ulici. Nekaj drevoredov bomo obnovili, kakor smo že tistega v parku Kodeljevo, dodatno še ob Rožičevi ulici, Hladnikovi cesti in na POT-i,” so zapisali. Poleg tega bodo ob Cesti dveh cesarjev dokončali drevored, ki so ga zasnovali v lanskem letu.

Na nekaj lokacijah pa bodo nadomestili drevesa, ki so jih v preteklosti odstranili zaradi oslabljenosti, bolezni, škodljivcev, ali kakega drugega utemeljenega razloga.

MOL v svoji družbeno-odgovorni kampanji Človek, čuvaj svoje mesto s plakati ter drugimi komunikacijskimi dejavnostmi opozarja, da dreves ni dovoljeno poškodovati na kakršen koli način. To pomeni, da se nanje ne sme ničesar pritrjevati, obešati, vrezovati, risati, jih sekati, lomiti ali drugače poškodovati. Tudi pasje uriniranje lahko drevesu škodi, zato v akciji pozivamo, da je za drevo koristno le, če ga zalivamo samo z vodo, zlasti v sušnih obdobjih. Pri tem nam dostikrat pomagajo tudi meščani, za kar smo jim hvaležni.

Mlade divje kostanje in japonske češnje zaščitili pred soncem

Za drevesa skrbijo tudi z različnimi ukrepi, s katerimi jih varujejo in negujejo. Tako so denimo mlada drevesa v Četrtni skupnosti Trnovo zaščitili pred škodljivim soncem oziroma “sončnimi opeklinami”. 

“Podobno kot pri ljudeh lahko ‘sončenje’ pri določenih vrstah dreves poškoduje zunanjo plast stebel in debel ter povzroči lezije, ki nato omogočijo vdor različnih bolezni. Zaščita pred soncem je potrebna pri določenih občutljivih drevesnih vrstah, še posebej pri mladih sadikah, ki imajo v prvih letih tanko skorjo. Zaradi izpostavljenosti teh rastlin temperaturnim razlikam ob toplih popoldnevih, ki jim sledijo hladne noči z mrazom, najpogosteje te poškodbe opazimo v zgodnjih pomladnih mesecih. Ta pojav se imenuje sončev ožig (angleško ‘sun scald’),” so pojasnili.

Zato so novozasajena drevesa v drevoredu japonskih češenj ob Kopačevi cesti in drevoredu divjih kostanjev na Cesti v Mestni log zaščitili pred ožigom sončnih žarkov. “Za zaščito smo uporabili poseben bel premaz, ki zaradi visokega albeda odbija svetlobo in toploto s površine. Druga možnost zaščite so še različni ovoji, ki pa morajo biti zračni in ne smejo biti temnih barv (te namreč svetlobo in toploto vpijajo).”

Mednarodno priznanje "mesto dreves" so si v Ljubljani prislužili z izpolnitvijo petih zahtevanih kriterijev:

1. Vzpostavljena odgovornost: skrbijo za zeleno infrastrukturo in skupaj s strokovno službo in certificiranim arboristom skrbijo za mestno drevje.

2. Vzpostavljena pravila za ravnanje z drevesi: ravnanje z drevesi je opredeljeno v Odloku o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, sprejeli pa so tudi Protokol za izvajanje del v območju dreves in Smernice za načrtovanje, nego (vzdrževanje) in zaščito dreves na gradbiščih.

3. Vzpostavljena baza podatkov: imajo vzpostavljeno evidenco dreves, na podlagi katere lahko ocenijo stanje dreves in dolgoročno načrtujejo obžagovanja, sadnje in druge ukrepe.

4. Zagotovljena sredstva: v proračunu imajo zagotovljena sredstva za izvajanje načrta upravljanja z mestnim drevjem.

5. Praznovanje/obeleževanje dreves: 28. novembra, na dan, ko obeležujejo prizadevanja ljudi, ki skrbijo za drevesa v mestih, v Ljubljani razglasijo drevo leta. Doslej so ta naziv prejela že tri drevesa: leta 2019 mogočna platana na vogalu Streliške in Strossmayerjeve ulice, leto kasneje povešava bukev, ki stoji na vrtu pred hišo na Vodnikovi cesti 93, lani pa je drevo leta postal kavkaški krilati oreškar v Savskem naselju.