Evropa se hkrati sooča s stanovanjsko krizo in podnebnimi pritiski, dejstvo pa je, da bivanjsko okolje potrjeno vpliva na zdravje ljudi. Tudi v Sloveniji več kot tretjina prebivalcev živi v neustreznih razmerah, prenova stavb pa kljub spodbudam ne dosega evropskih ciljev.

Evropejci večino časa preživimo v zaprtih prostorih, zato kakovost bivalnega okolja ni zgolj vprašanje udobja, temveč pomemben dejavnik javnega zdravja. Nova raziskava “Healthy Buildings, Healthy Lives”, ki sta jo pripravila Buildings Performance Institute Europe (BPIE) in podjetje Velux, razkriva, kako prebivalci Evrope doživljajo stavbe, v katerih živijo, delajo in preživljajo svoj prosti čas.

Več kot 50 % zaposlenih meni, da delovno okolje vpliva na njihovo počutje

Podatki iz raziskave dodatno potrjujejo močno povezavo med kakovostjo notranjega okolja in zdravjem. Skoraj 40 % vprašanih meni, da razmere v njihovem domu močno vplivajo na njihovo telesno in duševno počutje, med zaposlenimi pa je ta delež še višji, saj več kot polovica zaposlenih poroča o pomembnem vplivu delovnega okolja na njihovo dobro počutje.

Podobne izzive zaznavamo tudi v Sloveniji. Po podatkih Barometra zdravih domov je več kot tretjina Slovencev izpostavljena vsaj enemu dejavniku nezdravega bivalnega okolja, najpogosteje vlagi oziroma plesni, ki prizadene kar 21 % ljudi. Kot opozarja arhitektka Neža Močnik, se pomen kakovostnega bivalnega okolja pogosto podcenjuje: “Če je posameznik hkrati izpostavljen vlagi, mrazu, hrupu in pomanjkanju svetlobe, je verjetnost za poslabšanje zdravja tudi do štirikrat večja. Zgradbe tako niso več zgolj vprašanje infrastrukture ali energetike, temveč vse bolj postajajo tudi vprašanje javnega zdravja.”

Domovi nam ne nudijo zaščite pred vročinskimi valovi

Številni domovi nam ne nudijo ustrezne zaščite pred vsemi podnebnimi ekstremi. Skoraj polovica (45 %) Evropejcev meni, da njihovo bivališče ni ustrezno prilagojeno vročinskim valovom, medtem ko jih četrtina dvomi o njegovi odpornosti proti mrazu. Kot poudarja raziskava, se situacija ne razlikujejo bistveno med severnim in južnim delom Evrope, kar kaže na širši sistemski izziv prilagajanja stavb podnebnim spremembam. Podobne izzive prebivalci zaznavajo tudi v drugih stavbah, kot so pisarne, šole in bolnišnice.

Tudi v Sloveniji je starost stavbnega fonda nadpovprečna, saj je bil velik delež stavb zgrajen pred sodobnimi standardi energijske učinkovitosti. Več kot 40 % enostanovanjskih hiš je namreč uvrščenih v najslabše energijske razrede, kar se kaže v večjih toplotnih izgubah, višjih stroških bivanja, poleti pa tudi v pregretem bivalnem okolju.

Uporabniki si zelo želijo sprememb, a žal ne poznajo rešitev

Želja po izboljšavah je seveda ogromna, kar šest od desetih vprašanih namreč podpira strožje standarde za načrtovanje in vzdrževanje stavb, ki bi bolje varovali zdravje in dobro počutje. A med podporo in dejanskimi možnostmi za uresničitev teh sprememb zeva vrzel. Kar 70 % Evropejcev namreč ne pozna obstoječih smernic ali standardov za zdrave stavbe, kar kaže na pomanjkanje informacij in komunikacije. Hkrati več kot polovica vprašanih podpira dodatna javna vlaganja ali subvencije za prenove stavb.

Na dom smo preveč navezani, da bi ga zlahka zapustili

Tretjina vprašanih se za prenovo doma ne odloči predvsem zaradi finančnih omejitev. Pomembno vlogo pa ima tudi pomanjkanje znanja o učinkovitih rešitvah ter negotovost, katere izboljšave bi prinesle največji učinek. Raziskava ob tem izpostavlja tudi druge ovire, kot so administrativne zahteve, omejitve pri najemniških stanovanjih in praktični izzivi izvedbe prenov.

Raziskava obenem kaže, da so ljudje močno navezani na svoje domove. Le dobra tretjina bi razmislila o selitvi v bolj zdravo bivališče, večina pa vidi rešitev v prenovi obstoječih stavb. To potrjuje, da je prihodnost bivanja predvsem v izboljševanju obstoječega fonda, ne pa v množični selitvi.

Evropa pod pritiskom, Slovenija zaostaja: brez prenove stavb ni zdrave prihodnosti

Ugotovitve prihajajo v času, ko Evropa vse intenzivneje razpravlja o stanovanjski krizi, prenovi stavbnega fonda in podnebni odpornosti. Razprave poudarjajo potrebo po hitrejši prenovi stavb, ciljanih investicijah in jasnih standardih kakovosti. Podobno velja za Slovenijo, kjer prenova stavb postaja ena ključnih prioritet zelenega prehoda, a kljub spodbudam, predvsem prek Eko sklada, tempo prenov še vedno zaostaja za cilji. Letna stopnja prenove se giblje okoli enega do dveh odstotkov, medtem ko bi morala za doseganje evropskih ciljev znašati približno dva do tri odstotke.

“Stavbe so prostor, kjer živimo, se učimo, delamo in okrevamo. Vplivajo na naše počutje, našo učinkovitost in naše zdravje. Ko stavbe ne delujejo ustrezno, posledice niso abstraktne. Kažejo se namreč v višjih stroških energije, slabšem zdravstvenem stanju in naraščajoči družbeni neenakosti. Zato zdrave stavbe niso le dodana vrednost, temveč temelj odporne, konkurenčne in socialno pravične Evrope,” zaključuje arhitektka Neža Močnik.

Viri:

• Publikacija Raziskava Healty Buildings, Health Lives
• Raziskava Health Homes Barometer  
• Dolgoročna strategija energetske prenove stavb do leta 2050

V ljubljanskem Park Tivoli je zaživel celovito prenovljen Bloudkov park, ki združuje novo otroško igrišče, posodobljeno kotalkališče ter nadgrajeno parkovno infrastrukturo. Projekt, vreden med 1,4 in skoraj 1,8 milijona evrov, predstavlja premišljeno sintezo sodobnih pristopov k oblikovanju javnega prostora in spoštovanja izvirne zasnove iz šestdesetih let.

Prenova se vsebinsko opira na idejno izhodišče arhitekta Marijan Božič iz leta 1960, kar prostoru ohranja jasno prepoznavno identiteto. V tem duhu so ohranili ključne krajinske in likovne elemente, obenem pa jih nadgradili z novimi vsebinami, prilagojenimi sodobnim uporabnikom.

Sodobno igrišče z navezavo na izvorno zasnovo

Osrednji del prenove predstavlja otroško igrišče, zasnovano kot igralna krajina, kjer se prepletajo tipska igrala in naravni elementi. Prostor je namenjen predvsem predšolskim otrokom, starejšim od treh let, ter spodbuja raznoliko in odprto obliko igre.

Med ohranjenimi elementi izstopajo značilne hribine s tuneli, jezerce z mostičkom, peskovnik ter prepoznavni skulpturi zmaja in ribe, delo kiparke Vladimira Bratuž Furlan. Posebno mesto v prenovi ima tudi na novo realizirana skulptura polža, ki je bila predvidena že v prvotni zasnovi, a do danes ni bila izvedena.

Nova igrala vključujejo večnamensko leseno konstrukcijo za plezanje, vrtiljake ter gugalnice z elementi iz vrvi. Pomemben del igrišča ostajajo tudi travnate površine in griči, ki omogočajo spontano, neprogramirano igro ter stik z naravnimi materiali, kot so les, kamen in zemlja.

Celostna krajinska in infrastrukturna prenova

Prenova presega zgolj posodobitev igral in vključuje celostno ureditev prostora. Obnovljeni so betonski elementi, vzpostavljen pa je tudi nov, zaprt sistem kroženja vode v jezercu, ki nadomešča nekdanji pretočni režim.

Pomemben poudarek je namenjen ozelenitvi in mikroklimi. Na območju igrišča so zasadili večje število dreves, grmovnic in trajnic, ki zagotavljajo senco ter izboljšujejo bivalno ugodje. Živa meja ob vzhodnem robu je dopolnjena in zgostena, kar ustvarja bolj intimne kotičke za počitek.

Hkrati so prenovili urbano opremo – nameščene so nove klopi, koši za odpadke, stojala za kolesa in pitniki, umeščeni predvsem ob vstopnih točkah. Urejene poti omogočajo boljšo dostopnost tudi za starše z vozički, starejše in gibalno ovirane uporabnike.

Prostor skupnosti, trajnosti in kontinuitete

Prenovljeni Bloudkov park predstavlja primer sodobnega pristopa k oblikovanju javnega prostora, ki presega zgolj funkcionalnost. Gre za prostor, kjer se prepletajo igra, učenje in stik z naravo, ob tem pa ohranja pomembno plast kulturne dediščine.

Uporaba naravnih materialov in ohranjanje obstoječih krajinskih struktur odražata trajnostno naravnanost projekta. Otroško igrišče tako ni zgolj prostor zabave, temveč tudi okolje, ki spodbuja gibalni razvoj, ustvarjalnost in zaznavanje prostora.

Prenova vključuje tudi posodobitev kotalkališča, ki ohranja svojo tradicionalno vlogo zbirališča mladih, a z izboljšano varnostjo in funkcionalnostjo. Celoten park s tem ponovno utrjuje svoj pomen kot pomembno rekreacijsko in družbeno središče mesta.

Bloudkov park v Tivoliju tako postaja zgled sodobne prenove javnih površin – takšne, ki spoštujejo preteklost, a so hkrati jasno usmerjene v prihodnost in potrebe raznolike mestne skupnosti.

Načrt obnove Bloudkovega parka so pripravili na LUZ d.d., DANS arhitekti d.o.o. so izdelali načrt prenove jezerca z mostičkom. Dela je izvedlo podjetje Lesnina MG oprema podjetje za inženiring, d.d. Vrednost del po pogodbi znaša 1.468.649,13 evra brez DDV. Za projekt smo prejeli 819.372,58 evra nepovratnih sredstev (od tega 40% znaša podpora EU, 40% podpora Republike Slovenije, 20% pa lastna sredstva). 

Obnova Partizanska bolnica Franja, ki jo je julija 2023 močno prizadela ujma, se nadaljuje v skladu z načrti. Trenutno poteka nameščanje zaščitnih mrež nad sotesko, v zaključni fazi pa sledi še rekonstrukcija poškodovanih objektov spomenika. Ponovno odprtje za javnost je predvideno spomladi 2027.

»Namestitev zaščitnih mrež naj bi bila zaključena do konca junija letos. Že zdaj so umeščene tako, da bomo lahko po zaključku pogodbenih postopkov in potrditvi rešitev nadaljevali preostala dela,« je za medije pojasnil župan Občine Cerkno Gašper Uršič.

Rekonstrukcija objektov odvisna od varnostnih pogojev v soteski

Začetek rekonstrukcije barak še ni mogoč, saj morajo biti najprej zagotovljeni ustrezni varnostni pogoji v soteski Pasice. Po oceni župana bi se dela na dostopni poti lahko začela še letos, medtem ko bodo ureditev vodotoka in obnova objektov sledili šele po stabilizaciji terena.

V letošnjem letu načrtujejo dokončanje projektne dokumentacije in izbor izvajalca. Celotna sanacija naj bi bila zaključena v začetku prihodnjega leta, vendar potek projekta ni v celoti odvisen zgolj od lokalne skupnosti.

Finančna konstrukcija še vedno nedorečena

Ocenjena vrednost ureditve dostopne poti in vodotoka znaša med 600.000 in 700.000 evri, obnova barak pa med 1,2 in 1,5 milijona evrov. Skupna vrednost vseh treh sklopov sanacije je ocenjena na približno devet milijonov evrov.

V ta znesek ni vključena ureditev vstopnega centra za obiskovalce, za katerega je občina že pridobila gradbeno dovoljenje. Za realizacijo projekta potrebujejo dodatnih 1,2 milijona evrov.

Kljub temu da so predstavniki države ob obisku regije konec preteklega leta izrazili podporo projektu in nakazali možnost sofinanciranja, vir sredstev še vedno ni določen. Občina se je medtem prijavila tudi na dodatni razpis, vendar so glede uspeha previdni.

»Zaradi vmesnih političnih sprememb težko ocenimo, kako je z danimi obljubami. Na razpisu sicer sodelujemo, a glede na merila pričakujemo nižjo uvrstitev. Zagotovljenih sredstev za vstopni objekt trenutno še ni,« je pojasnil župan.

Novo upravljavsko partnerstvo muzeja

Partizanska bolnica Franja ostaja v upravljanju Mestni muzej Idrija, ki skrbi za dediščino Idrijskega in Cerkljanskega. V upravljanje pa se na novo vključuje tudi Občina Cerkno, saj občinska sveta obeh občin v teh dneh potrjujeta posodobljene ustanovne akte. Do zdaj je bila ustanoviteljica muzeja zgolj Občina Idrija, po novem pa bo upravljanje temeljilo na širšem medobčinskem sodelovanju.