Kar 86 odstotkov Slovencev mesečno v stresu zaradi dvoma, ali so zaprli okna.

Rezultati raziskave razkrivajo, da Slovencem vsakodnevnega stresa ne povzročajo le službene in finančne obremenitve, temveč tudi povsem običajne domače skrbi – od plačila računov do negotovosti, ali smo ob odhodu zaprli okna in izklopili štedilnik.

Od finančnih skrbi do vsakdanjih negotovosti

Raziskava podjetja VELUX, ki je bila izvedena v Sloveniji, je pokazala, da so Slovenci pogosto pod vsakodnevnim stresom. Dve petini vprašanih kot glavni vir stresa navajata finance (40 %), sledijo pa aktualne družbenopolitične razmere (37,8 %). Tretji najpogostejši razlog za vsakodnevni stres so odnosi v družini, ki jih je izpostavilo 30,9 odstotka anketirancev, medtem ko delovno mesto predstavlja vir stresa za 30,5 odstotka sodelujočih.

To so stresorji, ki jih običajno označujemo kot »velike«, ker se pogosto pojavljajo v medijih in javni razpravi. Vendar pa raziskava razkriva tudi manj izpostavljene, a izjemno pogoste sprožilce stresa. Tiste, ki se skrivajo v povsem vsakdanjih opravilih, odhajanju od doma in gospodinjskih obveznostih.

»Sem izklopil/-a štedilnik? Sem zaprl/-a okno?«

To so vprašanja, ki nas pogosto prešinejo v trenutku, ko smo že na poti od doma, in sicer v službo, na izlet ali celo dopust. Takšne misli niso redke, saj predstavljajo pomemben vir vsakodnevne obremenitve, čeprav se o njih redko odkrito govori. Med najpogostejšimi gospodinjskimi skrbmi so sodelujoči v raziskavi omenili negotovost glede plačila računov, kar je izpostavilo 37,5 odstotka vprašanih. Sledila je skrb, ali so zaklenili vhodna vrata (36,8 %) in izklopili štedilnik ali pečico (23,2 %)

Zelo pogosta je tudi skrb glede odprtih oken. Kar 86,2 odstotka vprašanih je potrdilo, da se mesečno znajdejo v stresu, ker niso povsem prepričani, ali so pred odhodom res zaprli okna. V petini primerov so ti dvomi vodili do resničnih težav. Med najpogostejšimi posledicami so škoda zaradi dežja (55,9 %), vdor živali, žuželk, škodljivcev (13,6 %) in vlom ali kraja (10,2 %).

Kako se soočamo s stresom?

Na vprašanje, kako se najpogosteje soočamo s stresnimi situacijami, je 43,2 odstotka vprašanih odgovorilo, da poiščejo razvedrilo, kot je šport, televizija in druženje, medtem ko se 34,3 odstotka osredotoči na razreševanje izvora težave. Pozitivno je, da kar 60,5 odstotka vprašanih prejme tudi podporo partnerja ali družine, ko se znajdejo v stresu, a vse več ljudi išče tudi tehnološke rešitve, ki vnaprej preprečijo takšne stresne sprožilce.   

Raziskava je potrdila, da bi več kot polovica vprašanih (55,2 %) z uvedbo pametne rešitve, kot so elektrificirana strešna okna z vgrajenimi dežnimi senzorji, občutila nižjo raven stresa, dodatnih 17,2 odstotka pa meni, da bi jim ta rešitev močno olajšala življenje. Tudi v praksi je opaziti, da je vse večje zanimanje za pametne rešitve v domu, zlasti pri novogradnjah in prenovah. Ljudje se zanje odločajo premišljeno, saj prepoznavajo njihov vpliv na večjo udobnost, varnost in celostno kakovost bivanja.

Bistvo je v malenkostih

Stres torej ni vedno posledica velikih dogodkov, pogosto ga povzročajo drobni dvomi, ponavljajoče se skrbi in nejasnosti, povezane z vsakdanjimi obveznostmi. Skriva se v tako imenovanih malenkostih. Učinkovito obvladovanje teh »tihih stresorjev« lahko pomembno prispeva h kakovostnejšemu in bolj umirjenemu vsakdanu.

O raziskavi

Raziskavo na temo stresnih situacij je izvedlo podjetje za tržne raziskave Ninamedia. Raziskava je bila izvedena med 8. in 14. aprilom 2025, in sicer s pomočjo spletnega panela (CAWI) na reprezentativnem vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Poslabševanje vida lahko upočasnimo

Svetloba je pomembna za nastanek vida, hkrati pa je za očesne strukture tudi škodljiva. Svetloba s stimulacijo celic na očesnem ozadju sproži nastanek signala, ki v možganih oblikuje sliko.

Določen spekter svetlobe, ki smo mu vsakodnevno izpostavljeni, lahko poškoduje občutljive celice očesnega ozadja. Oko ima razvito lastno zaščito proti poškodbam, povzročenimi zaradi svetlobe. Del te zaščite predstavljajo tudi hranila, ki se po krvnem obtoku prenesejo v oko in se kopičijo v točno določenih očesnih strukturah.

K zmanjšanju tveganj za očesne bolezni, kot so starostna degeneracija rumene pege, suho oko, glavkom in siva mrena, prispevajo tudi nekateri vitamini in drugi antioksidanti.  Prehranska dopolnila so koristna in potrebna, če prehranski vnos ne dosega priporočenih smernic.

Mrežnica svoje občutljive vidne strukture ščiti s kopičenjem dveh posebnih pigmentov

V človeškem serumu so odkrili približno 20 različnih vrst karotenoidov – pigmentov. Večino karotenoidov v prehrani in serumu sestavljajo karoteni, spojine, ki jih telo ne more proizvajati. Zaradi selekcije se z leti v mrežnici kopičita lutein in zeaksantin. V povprečni prehrani ju ne najdemo v tako visokih koncentracijah kot v rumeni pegi. V človeški mrežnici in leči je ta večkrat višja kot v drugih tkivih [1]. Lutein in zeaksantin sta edina karotenoida, prisotna v očesni leči [2].

Lutein in zeaksantin, fotoprotektivno delovanje

Lutein in zeaksantin sta močna antioksidanta. Vgradita se v maščobne dele celičnih membran in tam lovita proste radikale, ki jih ustvarijo svetlobni žarki, ter na tak način ohranjata vitalnost celic. Pravimo, da delujeta fotoprotektivno. To je še posebej pomembno v področju rumene pege ali makule, kjer se nahajajo občutljive celice, pomembne za nastanek centralnega vida.

Kako se naše oko zaščiti pred UVA in UVB svetlobo?

Oko je izpostavljeno širokemu spektru sevanja, od ultravijoličnega do vidnega. Da svetloba ne uniči tkiv in celic, pomembnih za vid, ima oko posebne zaščitne mehanizme.

Prva obramba očesa je roženica, ki absorbira UVC- in UVB-sevanje, medtem ko se UVA-sevanje absorbira v intraokularni leči. Vidna svetloba ter infrardeče sevanje se brez absorpcije v sprednjih očesnih strukturah preneseta do mrežnice, kjer lahko poškodujeta mrežnične celice, in sicer tako fotoreceptorje kot pigmentni epitel mrežnice. Poškodba mrežničnih celic pri tovrstnem sevanju je odvisna od intenzivnosti, trajanja sevanja in valovne dolžine [3, 4]. Mrežnica ima razvito obrambo pred svetlobno poškodbo tako, da v mrežničnih celicah kopiči dva pigmenta iz hrane. To sta lutein in zeaksantin, pigmenta, ki učinkovito absorbirata očesu škodljivo svetlobo. [5]

Starostne spremembe rumene pege (makule) lahko vodijo do izgube osrednjega dela vida

Starostna degeneracija rumene pege je v razvitem svetu najpogostejši vzrok slepote pri ljudeh, starejših od 60 let. Slepota pri starostni degeneraciji rumene pege prizadene osrednji del vidnega polja, kjer nastaja vid, pomemben za ostrino. Periferni del vidnega polja ostane ohranjen, oseba ne postane popolnoma slepa, kot je to pri napredovali obliki glavkoma ali zelene mrene. Osebe opisujejo meglen madež v osrednjem delu vidnega polja, ne morejo brati, pisati, voziti avta in razpoznavati obrazov, medtem ko sposobnost orientacije in gibanja v prostoru ostane ohranjena.

S kliničnimi raziskavami so potrdili, da hranila z antioksidativnimi lastnostmi, kot so karotenoidi in nekateri vitamini (vitamin E, C) ter minerali, kot je cink, upočasnijo razvoj napredovale oblike makularne degeneracije.

Po 55 letu je pomembno opraviti razširjen oftalmološki pregled

Glede na izsledke AREDS študije je zaradi izključitve tveganj za razvoj napredovale oblike starostne degeneracije rumene pege priporočljivo, da osebe, starejše od 55 let, opravijo razširjen specialistični oftalmološki pregled, ki zajema pregled očesnega ozadja pri široki zenici in tomografsko slikanje mrežnice [6].

Uravnotežena, zdrava in pravilno pripravljena hrana, bogata z luteinom in zeaksantinom, kot sta zelenolistnata zelenjava (špinača in ohrovt) ter zelenjava z oranžnim pigmentom (rdeča paprika), prispeva k zdravju očesa.

Osebam s slabšo prehranjenostjo ali večjim tveganjem za nastanek očesnih bolezni priporočamo prehranska dopolnila s povečano vsebnostjo luteina in zeaksantina.

Andreja Veselica, dr. med. spec. oftlamologije

1. Maoka T. Carotenoids as natural functional pigments. J. Nat. Med. 2020; 74: 1–16. doi: 10.1007/s11418-019-01364-x.
2. Vishwanathan R., Schalch W., Johnson E.J. Macular pigment carotenoids in the retina and occipital cortex are related in humans. Nutr. Neurosci. 2016; 19: 95–101. doi: 10.1179/1476830514Y.0000000141
3. Algvere P.V., Marshall J., Seregard S.: Age-related maculopathy and the impact of blue light hazard. Acta Ophthalmol. Scand., 2006, 84; 4–15
4. Roberts J.E.: Ocular phototoxicity. J. Photochem. Photobiol. B, 2001, 64; 136–143
5. Bernstein P.S., Li B., Vachali P.P., Gorusupudi A., Shyam R., Henriksen B.S., Nolan J.M. Lutein, zeaxanthin, and mesozeaxanthin: The basic and clinical science underlying carotenoid-based nutritional interventions against ocular disease. Prog. Retin. Eye Res. 2016; 50: 34–66. doi: 10.1016/j.preteyeres.2015.10.003.
6. Age-Related Eye Disease Study Research Group. A randomized, placebo-controlled, clinical trial of high-dose supplementation with vitamins C and E, beta carotene, and zinc for age-related macular degeneration and vision loss: AREDS report no. 8. Arch Ophthalmol. 2001; 119(10): 1417–1436. doi: 10.1001/archopht.119.10.1417 

Blagovna znamka, ki je sinonim za ekskluzivno doživetje, vrhunsko nastanitev in močno povezanost z glasbo, zdaj prihaja tudi k nam. Čeprav bi mnogi pričakovali, da se bo takšen hotel odprl v prestolnici, bo njegova lokacija presenetila marsikoga.

Da se nekaj resnično dogaja v tej smeri, je potrdil tudi Dejan Podgoršek, direktor skupine 1912-Hotels, ki upravlja hotel Habakuk. Hotel naj bi že v približno enem letu začel delovati pod njihovim prepoznavnim konceptom. To vključuje glasbeno tematiko, ekskluzivne predmete slavnih glasbenikov ter bogato ponudbo zabave in vrhunskih storitev, ki privabljajo goste z vsega sveta.

Hotel Habakuk bo postal del franšize Hard Rock Hotels & Casinos

Hotel Habakuk, ki je najvišje kategoriziran hotel v Mariboru s štirimi zvezdicami superior, je lani poleti prešel iz lastništva ruskega Gazproma v roke ljubljanske družbe Metalka Commerce. Upravljanje hotela je prevzelo podjetje Artana, ki je del nemške skupine 1912-Hotels. Novi lastniki so ob prevzemu napovedovali razvoj kongresnega in športnega turizma, vendar so v zadnjih mesecih očitno sklenili dogovor z globalno verigo Hard Rock Hotels & Casinos.

Novico je za Mariborinfo potrdil Dejan Podgoršek, direktor 1912-Hotels za Slovenijo, ki je pojasnil, da so že v fazi usklajevanja podrobnosti: “Zdaj se usklajujemo o podrobnostih in tehničnih zadevah, ko bo zaključeno, bomo postopek peljali naprej. Hotel potrebuje še nekaj investicij, da zadostimo standardom Hard Rock Hotels, a mislim, da smo v roku enega leta pripravljeni.”

Prihod Hard Rock hotela v zadnjih 30-letih največja pridobitev za Maribor

Po mnenju Podgorška bo prihod Hard Rock Hotels v Mariboru imel ogromen vpliv na mesto in celotno regijo. “Takšen hotel s to znamko pobere ves bazen od Gradca do Zagreba. Po velikih tovarnah je to za Maribor največja stvar v zadnjih 30 letih, kar se tiče vpliva na tujino in trg,” je poudaril.

Hard Rock hoteli so znani po svoji močni povezanosti z rock glasbo, ekskluzivnih glasbenih spominkih, tematskih trgovinah in unikatni ponudbi zabave, ki bo Maribor postavila na zemljevid prestižnih destinacij: “Hard Rock hoteli imajo izreden vpliv na destinacijo – takšnega marketinga za Maribor in Slovenijo ni. Ne le hotel, imeli bomo tudi trgovine, predmete znanih oseb in tako naprej. Na sto tisoče ljudi obišče te hotele, samo da kupijo majico, ki jih sicer ni mogoče dobili nikjer drugje. To je velika stvar – tudi za mesto, s katerim bomo v nadaljevanju začeli pogovore.”