DEDIŠČINA
Požar izpred štirih let je razkril “železno skrivnost” pariške katedrale Notre-Dame
Notre-Dame v Parizu je prva gotska katedrala, pri gradnji katere so na številnih mestih uporabili železne sponke. To sodobnemu človeku skrito dejstvo, je razkril šele obsežni požar, ki je stavbo iz 12. stoletja zajel pred štirimi leti.
Požar, ki se je razplamtel 15. aprila 2019, je razkril železne sponke, ki so skupaj držale kamnite bloke katedrale. Nekaj žarečih sponk je že v vročini požara padlo na tla, druge pa so se razkrile v ogrodju zgradbe, tako da je ekipa arheologov te železne dele odkrila šele v okviru obsežnega projekta prenove katedrale, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nekdaj najvišja zgradba svojega časa
Katedralo Notre-Dame so začeli graditi leta 1163 na mestu velike zgodnjekrščanske cerkve, in sicer pod vodstvom škofa Mauricea de Sullyja. Gradnja je bila končana šele skoraj celo stoletje pozneje. Bila je najvišja stavba svojega časa, saj so njeni oboki dosegli do 32 metrov, navaja študija, ki je bila v sredo objavljena v znanstveni reviji PLOS ONE.
Nemara prepredena z več kot 1000 sponkami
Po besedah arheologa in glavnega avtorja študije Maxima L’Heritierja nekateri elementi gradnje stavbe tudi po več stoletjih ostajajo neznani. Ni jasno, kako so si graditelji “upali – in uspeli – postaviti tako tanke stene tako visoko“, je dejal. Ker ni veliko dokumentacije izpred več kot 900 let, lahko o gradnji “govori le stavba sama“, je še dodal za AFP.
Kot navaja študija, da bi lahko bila katedrala prepredena z več kot 1000 železnimi sponkami. Te so različno velike, dolge od 25 do 50 centimetrov, nekatere tehtajo tudi do nekaj kilogramov. Sponke so našli v različnih delih stavbe, med drugim v stenah ladje, na koru in delih venca.
Železo na zelo specifičnih mestih konstrukcije
“To je prva resnično množična uporaba železa v gotski katedrali, in sicer na zelo specifičnih mestih,” je še povedal L’Heritier. Železne sponke se v gradbeništvu sicer uporabljajo že od antike, med drugim so jih uporabili v rimskem Koloseju in grških templjih, a so se takrat uporabljale le za zavarovanje velikih kamnitih blokov v spodnjih nadstropjih. A kot je pojasnil L’Heritier, ima Notre-Dame “veliko bolj dinamično zasnovo arhitekture“.
Vnovično odprtje napovedano za konec leta 2024
Sicer so francoski predstavniki, zadolženi za obnovo katedrale, na začetku tega meseca so sporočili, da obnova poteka zadosti hitro, da bi jo lahko za obiskovalce in vernike znova odprli konec leta 2024, torej manj kot šest let po požaru.
Arhitektura
Dantejeva soba v obnovljeni občinski palači v Izoli
V Podestatovi palači, nekdanjem sedežu Občine Izola, ki ga zdaj obnavljajo, nameravajo urediti turistično informacijsko točko pa tudi Dantejevo sobo in prostore za prireditve. Za vsebine so pridobili tudi evropska sredstva.
Palačo, ki stoji vsaj od leta 1253, so marca začeli obnavljati. V prvi fazi jo bodo predvsem statično sanirali. Naložba je vredna približno 1,5 milijona evrov in predstavniki občine so poudarili, da jo lahko izpeljejo le s pomočjo evropskih sredstev, pogoji razpisov za ta sredstva pa vplivajo tudi na prihodnjo namembnost palače.
Za začetek del so se odločili, potem ko so oktobra lani pridobili 350.000 evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Sredstva so namenjena sofinanciranju vlaganj v javno in skupno turistično infrastrukturo in naravne znamenitosti v turističnih krajih.
Projekt ReVerT in kulinarika
Občina Izola je na razpis prijavila projekt ReVerT, po katerem bodo palačo obnovili na način, da bo v njej mogoče gostiti festivale ter prirejati kulinarične prireditve tudi v slabem vremenu. Projekt opredeljuje tudi posamezne turistične produkte, na primer digitalni prikaz posebnosti pridelave istrskih vin, oljčnega olja in drugih tipičnih produktov podeželja. Med drugim bodo v palači organizirali interaktivno igro lov na zaklad, v bližnjih lokalih pa bodo ponujali tipične jedi iz časa Beneške republike.
Kako je se je Dante znašel v Izoli?
Letos je občina Izola pridobila še približno 250.000 evrov iz programa Interreg Slovenija-Italija. V okviru projekta Dante (Trajnostne in prožne kulturne prakse za inovativno in celostno ponudbo literarnega turizma) bodo v Podestatovi palači uredili center za obiskovalce oziroma informacijsko točko za literarni turizem. Izola se je v projekt vključila, ker sta v tem kraju ob koncu 14. stoletja nastala dva rokopisa del Danteja Alighierija, ki ju zdaj hranijo v Benetkah.
Upravljavski načrt za stavbo so sprejeli pred dvema letoma in ga je zato treba prilagoditi. Izdelavo načrta so zaupali zgodovinarju Darku Darovcu oziroma njegovemu inštitutu IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja.
Kot je Darovec povedal na javni predstavitvi, bodo za upravljavca stavbe predlagali občinski Center za kulturo, šport in prireditve.
Glede vsebine je napovedal, da bo v pritličju razstavno-degustacijski prostor za vino in olje, razstavna in prireditvena dvorana ter turistična informacijska točka, ki bo povezana z Dantejevo sobo. Ta bo zasedala približno tretjino pritličja. V njej nameravajo predstaviti srednjeveško opremo za prepisovanje knjig, saj menijo, da je bila ta dejavnost nekoč pomembna za Izolo. Nadstropje bo namenjeno protokolarnim dogodkom in festivalom. Pripraviti želijo tudi digitalne predstavitve pomembnih izolskih osebnosti.
Arheološke raziskave, ki so jih opravili pred obnovo, niso prinesle presenečenj, pokazale pa so, da je bila palača nekoč z ulico ločena od cerkve sv. Marije Alietske, na katero se zdaj naslanja. Ohranjen je tlak iz 15. stoletja, ki bo po obnovi viden.
Ime “Podestatova palača” še ni dokončno
V Izoli sicer še ni soglasja o imenu stavbe. Krajani jo večinoma poznajo kot staro občino. Darovec zagovarja poimenovanje Podestatova palača. Kot je dejal, se v zgodovinskih virih podobno pogosto pojavljata imeni Komunalna in Podestatova palača. Slednje se mu zdi primernejše, ker je bil podestat predstojnik in simbol srednjeveške komune, kot so jo poznali v istrskih in italijanskih mestih, v palači pa je dejansko stanoval.
DEDIŠČINA
Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?
Ministrstvo za kulturo znova išče izvajalca za prenovo gradu Turjak. Ponovitev razpisa vzbuja skrb zaradi potencialnih nadaljnjih zamud, zaradi katerih bi moralo ministrstvo vrniti 10 milijonov evrov evropskih sredstev.
Ministrstvo za kulturo bo znova iskalo izvajalca za prenovo gradu Turjak, saj je prvotno izbrano podjetje Lesnina MG oprema izpadlo zaradi nepopolne tehnične dokumentacije. Za obnovo gradu z okolico, ki vključuje rekonstrukcijo in rušenje objektov ter ureditev parka, so na ministrstvu pridobili skoraj 10 milijonov evrov iz evropske blagajne v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Čeprav ministrstvo zagotavlja, da dela potekajo v skladu s časovnico, so v Velikih Laščah zaskrbljeni, saj bi v primeru nadaljnjih zamud pri izvedbi morali vrniti evropski denar.
Ministrstvo ponovno naročilo za prenovo gradu
“Do konca šestega meseca 2026 mora biti grad obnovljen in predan v upravljanje, če ne, se ta evropska sredstva žal vrnejo,” je bil za TV Slovenija jasen župan občine Velike Lašče Matjaž Hočevar, ki je razočaran zaradi ponovitve razpisa. Na ministrstvu sicer pravijo, da niso zaskrbljeni. “Razpis je bil zaradi pritožbe po reviziji ponovljen, ampak dela potekajo v skladu s časovnico in mislim, da bodo pravočasno tudi končana,” odgovarja ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Na gradu vrata zaprl tudi gostinski lokal
V tem tednu pa je zaprl vrata tudi gostinski lokal na gradu Turjak, ki je v delu gradu, ki je sicer že obnovljen. Kot pojasnjuje ministrica, so se gostinci morali umakniti zaradi načrtovane obnove. “Najemnik je želel še sodelovati tudi v času gradnje za prihodnji dve leti, vendar nikakor niso našli skupnega jezika. Bil je objavljen razpis, na katerega se pa sedanji najemnik žal ni prijavil,” je pojasnil župan.
Grad Turjak po delih obnavljajo že vse od osamosvojitve, v prihodnjih dveh letih pa naj bi prenovili še zadnji del. Obnoviti nameravajo stolp gradu, okoliška poslopja in del, ki bo namenjen turističnim nastanitvam. Po obnovi naj bi bil grad namenjen predvsem turizmu, saj v njem načrtujejo poleg gostišča tudi turistične sobe. Del prostorov bo namenjen muzeju o zgodovini gradu, katerega začetki segajo v drugo polovico 11. stoletja.
Dokončnega dogovora o tem, kdo bo upravljal grad, ko bo obnova končana, sicer še ni. Grad, ki je trenutno v lasti države, naj bi po dokončni obnovi dali v upravljanje Javnemu zavodu Trubarjevi kraji.
DEDIŠČINA
V New Delhiju dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine
V indijski prestolnici New Delhi se zaključuje 46. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino. Sodelujoči so dodali 24 vpisov na Unescov seznam svetovne dediščine, obravnavali pa so tudi 56 ogroženih znamenitosti.
Unesco je na 46. zasedanju Odbora za svetovno dediščino, ki ga sestavljajo predstavniki 21 držav članic in se danes zaključuje po več dneh razprav, na seznam svetovne dediščine dodal 24 novih naravnih ali kulturnih znamenitosti, od tega 19 – več kot tri četrtine – kulturnih, štiri naravne in še eno območje, ki vključuje naravne in kulturne elemente.
Skupno število Unescovih spomenikov svetovne dediščine povzpelo na 1223
Na seznam, ki zagotavlja pravno zaščito znamenitostim z “izjemno univerzalno vrednostjo“, so dodani vpisi iz Kitajske, Romunije, Rusije, Irana, Etiopije, Italije, Južnoafriške republike, Indije, Tajske, Burkina Fasa, Japonske, Palestine, Nemčije, Malezije, Savdske Arabije, Kenije, Jordanije, Brazilije, Združenega kraljestva, Bosne in Hercegovine, Francije in Markizinega otočja Francoske Polinezije.
Samostan v Palestini vpisan hkrati na seznam ogrožene svetovne dediščine
Poleg tega, da je bil prepoznan kot svetovna dediščina, so na Unescov seznam ogrožene svetovne dediščine urgentno dodali starodavni samostan svetega Hilariona (Tell Umm Amer) v Gazi zaradi groženj, ki jih povzroča trenutna vojna na Bližnjem vzhodu. Odbor za svetovno dediščino je zaradi groženj, ki jih za to območje dediščine predstavlja trenutna vojna na območju Gaze, uporabil postopek izrednega vpisa.
“Ruševine samostana svetega Hilariona/Tell Umm Amer so eno najzgodnejših samostanskih najdišč na Bližnjem vzhodu, saj segajo v 4. stoletje,” navajajo pri Unescu. “To je bila prva samostanska skupnost v Sveti deželi, ki je postavila temelje za širjenje samostanskih praks v regiji. Samostan je imel strateški položaj na križišču glavnih trgovskih in komunikacijskih poti med Azijo in Afriko. Ta odlična lega je omogočila, da je samostan postal središče verskih, kulturnih in gospodarskih izmenjav, kar je primer razcveta samostanskih puščavskih središč v bizantinskem obdobju.”
Med vidnejšimi znamenitostmi, dodanimi na seznam, so tudi skuplture romunskega kiparja Constantina Brancușija v romunskem mestu Targu Jiu, ustvarjenih med letoma 1937 in 1938. Pet skulptur je postavil v poklon vojakom, umrlim v prvi svetovni vojni, na 1,5 kilometra dolgi osi vzdolž osrednje avenije herojev. “Izjemna fuzija abstraktnega kiparstva, krajinske arhitekture, inženirstva in urbanizma, ki jo je zasnoval Constantin Brâncuși, daleč presega lokalno vojno epizodo in ponuja izvirno vizijo človeškega stanja,” so zapisali predstavniki odbora.
Vpisana tudi najstarejša in najpomembnejša rimska cesta
Italija je na seznam Unesca vpisala svojo šestdeseto lokacijo, znano Apijevo cesto. Starodavna cesta je povezovala Rim z južnim mestom Capua v bližini Neaplja in se pozneje razširila do Brindisija. “Več kot 800 kilometrov dolga Apijeva cesta je najstarejša in najpomembnejša med velikimi cestami, ki so jih zgradili stari Rimljani. Gradili in razvijali so jo od leta 312 pred našim štetjem do četrtega stoletja našega štetja, prvotno pa je bila zasnovana kot strateška cesta za vojaško osvajanje, ki je vodila proti vzhodu in Mali Aziji.”
“Apijeva cesta ponazarja napredno tehnično znanje rimskih inženirjev pri gradnji cest, gradbenih projektih, infrastrukturi in obsežnih melioracijskih delih, pa tudi številne monumentalne strukture, kot so na primer triumfalni loki, kopališča, amfiteatri in bazilike, akvadukti, kanali, mostovi in javni vodnjaki.”
Številni vpisi na seznam svetovne dediščine v Afriki in Aziji
Med 24 prijavljenimi vpisi so tudi trije v Afriki, med njimi zapuščeno mesto Gedi v Keniji, eno najpomembnejših svahilijskih mest na vzhodnoafriški obali med 10. in 17. stoletjem ter arheološka in paleontološka najdišča Melka Kunture in Balchit v višavju Etiopije. Na teh območjih so bili najdeni “odtisi stopal, ki pričajo o tem, da so območje pred dvema milijonoma let zasedale skupine homininov“, so zapisali pri Unescu. V seznam je bilo vključeno tudi predislamsko obzidano mesto Karjat al Fav, ki leži približno 700 kilometrov jugozahodno od Riada v Savdski Arabiji in starodavno velemesto Hegmataneh v Iranu, pomemben in redek dokaz o Medijskem cesarstvu iz sedmega in šestega stoletja pred našim štetjem.
Seznam svetovne dediščine “ne sme biti razlog za strah”
Pri Unescu poudarjajo, da želijo s seznamom ogrožene svetovne dediščine mednarodno skupnost obvestiti o razmerah, ki ogrožajo tiste značilnosti, zaradi katerih so bile lokacije vpisane na seznam svetovne dediščine, ter spodbuditi ukrepe za njihovo ohranitev. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v ponedeljek 21-članskemu odboru položila na srce, da je treba znamenitostim na seznamu ogrožene dediščine nameniti posebno pozornost. “Mislim, da moram ponoviti, da ta seznam ne sme biti razlog za strah. Prav tako se ne sme razumeti kot kazen ali nekaj dokončnega. Naše razprave o spomenikih, ki so na seznamu ogroženih, so morda včasih težke, a nujne. Privedle so do večje ozaveščenosti in pogosto do bistvenih sprememb,” je zapisala Azoulay.
Pestro spreminjanje vpisov na seznam svetovne dediščine
Medtem ko je bilo v zadnjih desetletjih s seznama izbrisanih več zgodovinskih ali naravnih območij dediščine, denimo Galapaški otoki v Ekvadorju, Angkor Wat v Kambodži in nacionalni park Yellowstone v ZDA, druga na seznamu vztrajajo že več kot 40 let. Tak primer sta starodavno mesto Jeruzalem z obzidjem, ki je bilo na seznam vključeno leta 1982. Zgodovinsko središče Lvova pa je bilo na seznam ogrožene dediščine uvrščeno lani zaradi ruske invazije, skupaj s katedralo svete Sofije v ukrajinski prestolnici. Na seznam je tudi mesto Coro s pristaniščem, ki je bilo poškodovano v močnem deževju leta 2005.
Kaj omogoča vpis na seznam svetovne dediščine?
Uvrstitev na omenjeni seznam omogoča financiranje iz sklada za svetovno dediščino. Poleg tega deluje kot kazalnik tveganja za vlade, saj signalizira, da lahko Unesco v primeru poslabšanja stanja neki spomenik oziroma območje izbriše s seznama naravne in kulturne dediščine. Do zdaj se je to zgodilo le trem območjem – v Omanu, Nemčiji in Združenem kraljestvu.
Stonehenge in Avebury se nista uvrstila na seznam Unesca
Stroka je za tokratno srečanje priporočila vpis dveh enot na seznam ogrožene svetovne dediščine: Stonehengea, Aveburyja in povezanih najdišč v Združenem kraljestvu ter Lumbinija, rojstnega kraja Bude, v Nepalu. Zaskrbljenost je sprožil projekt širitve glavne ceste le 150 metrov od Stonehengea, glede Lumbinija pa poročilo navaja škodo na templju Maja Devi in neustrezno skrb za ohranjanje.
Bregova Sene v Parizu in Donave v Budimpešti sicer po pisanju agencije trenutno nista med priporočenimi za uvrstitev na seznam ogroženih območij, se pa omenjata kot tisti, kjer so potrebna večja prizadevanja za ohranitev, v prihodnje pa nemara celo uvrstitev na seznam.
-
Arhitektura1 mesec nazaj
Poslovil se je arhitekt Janez Kobe, prejemnik najvišjega priznanja za arhitekturo v nekdanji Jugoslaviji
-
Dizajn2 meseca nazaj
Nagrada Red Dot za Geberit AquaClean Alba
-
TRAJNOST2 meseca nazaj
Kako v enem letu zmanjšati stroške in povečati dodano vrednost na zaposlenega?
-
Energetska učinkovitost2 meseca nazaj
Kako poskrbeti za energijsko učinkovitost doma še pred jesenjo?
-
DEDIŠČINA2 meseca nazaj
Neuspešen razpis MK postavlja vprašanje -kdaj bo končana obnova gradu Turjak?
-
Arhitektura2 meseca nazaj
Zbornica za arhitekturo in prostor izbrala dobitnike letošnjih priznanj
-
UMETNOST2 meseca nazaj
Razstava družinske umetnosti: “STUPICA – od dedka do vnukinje«
-
UMETNOST2 meseca nazaj
V Galeriji Kresija fotografije rastlinstva umetnice Tilyen Mucik