Nova razstava, posvečena javni plastiki Franca Bernekerja, je posvečena tako slavnim delom, ki krasijo javne prostore (npr. atlanti na pročelju Banke Slovenije), kot tudi tistim, ki so ostala na ravni osnutka. Razstava v Mali galeriji Banke Slovenije bo na ogled do 19. aprila.

Palača Banke Slovenije na današnji Slovenski cesti je še danes eden izmed najlepših primerov arhitekture zgodnjega 20. stoletja. Stavbo je projektiral češki arhitekt František Krasny, posamezna dela pa so izvajali lokalni mojstri. Tako je naročilo za mogočne atlante na glavnem pročelju, ki z rokami podpirajo prvo nadstropje stavbe, dobil kipar Franc Berneker. V Mali galeriji Banke Slovenije so umetniku posvetili razstavo Zamišljeno mesto: javna plastika Franca Bernekerja.

Sopotnik slovenske moderne
Berneker je živel in ustvarjal v prelomnem obdobju slovenske zgodovine, v času prebujanja narodne zavesti, obdobju slovenske moderne in sočasno s slikarji impresionisti, s katerimi se je povezal v umetniškem klubu Sava. V zgodovino slovenske umetnosti se je zapisal kot pionir slovenskega modernega kiparstva, vendar je zaradi težkih življenjskih okoliščin in nezavidljivih finančnih razmer danes realiziranih le malo njegovih del.

Mala galerija Banke Slovenije je razstavo pripravila v sodelovanju s Koroško galerijo likovnih umetnosti, katere razstava Franc Berneker: Okamenele sanje je bila tudi podlaga za pričujočo razstavo v Ljubljani. Poleg tega je na razstavi skozi korespondenco med umetnikom in naročnikom prvič orisan nastanek atlantov na bančni palači, ki poda tudi ozadje umetnikovih finančnih stisk in ilustrira pogoste zamude pri izvedbah naročil.

Na razstavi so predstavljeni tudi nekateri osnutki spomenikov, ki jih je Berneker načrtoval, a iz različnih razlogov nikoli realiziral. Predstavljenih je pet osnutkov za spomenike, ki so nastali med letoma 1908 in 1918: Osnutek za spomenik Adamiču in Lundru, Osnutek za Kettejev spomenik, Osnutek za Krekov spomenik, Osnutek za spomenik in Osnutek za nagrobnik (Kovinar).

Prešernov trg bi bil lahko videti drugače …
Poseben poudarek je namenjen kipu Franceta Prešerna, ki je v času njegovega nastajanja vzbujal veliko burnih razprav. Berneker je za svoj predlog prejel častno priznanje, a je naročilo za kip, ki danes stoji na Prešernovem trgu, prejel kipar Ivan Zajec. Bernekerjev osnutek sicer ni ohranjen niti na fotografiji, a ga s pomočjo pisnih virov in umetne inteligence poskušajo ponovno obuditi. S tem je, kot so še zapisali v galeriji, razstava posvečena prav tistim Bernekerjevim delom, ki nikoli niso bila realizirana, s čimer želi prikazati zamišljeno mesto, kakršno bi danes morda lahko bilo.

Na Legnu pri Slovenj Gradcu rojen Berneker (1874–1932) je kot akademsko šolani kipar deloval na več področjih. Velik del njegovega opusa predstavljajo portreti, ki se jim je posvečal od študijskih let. Portretiral je različne osebnosti: svoje mecene, prijatelje, znance in druge znane osebnosti takratnega časa, poleg teh pa tudi nekaj otrok in mladostnikov. Pomemben segment njegovega kiparskega snovanja predstavljajo osnutki za spomenike znanim Slovencem, ukvarjal pa se je tudi z nagrobno plastiko.

Razstava Osupljive stvari: Risbe Victorja Hugoja (Astonishing Things: The Drawings of Victor Hugo) je na Kraljevi akademiji umetnosti v Londonu na ogled do 29. junija.

Večina risb ustvarjena v letih izgnanstva
Francoski pisatelj, pesnik, dramatik in državnik Victor Hugo (1802–1885) je bil v svojem času ena vodilnih javnih osebnosti v domovini, v zasebnem življenju pa se je rad umaknil k risanju.

Njegovi izmišljeni gradovi, pošasti in morske krajine so tako poetični kot njegovo pisanje. S svojimi deli je navdihoval romantične in simbolistične pesnike ter številne umetnike, med njimi nadrealiste. Razstava pa je naslovljena z besedami Vincenta van Gogha, ki je Hugojeve risbe opisal kot “osupljive stvari“.

Risbe, ki jih je Hugo ustvaril s tušem, svinčnikom in ogljem, so redko na ogled javnosti. Denimo, v Združenem kraljestvu so bile nazadnje na ogled pred več kot pol stoletja. Aktualna razstava v Londonu, na kateri je na ogled okoli 70 risb, obravnava razmerje med njegovim likovnim in literarnim ustvarjanjem.

Večino risb je ustvaril med letoma 1850 in 1870, ko je bil po državnem udaru leta 1851 izgnan na otok Guernsey, ki leži med Francijo in Veliko Britanijo. Hugo je v izgnanstvu dokončal tudi nekatera svoja najpomembnejša literarna dela, med drugim zgodovinski roman Nesrečniki (1862), eno najbolj hvaljenih del francoske romantične literature.

Od karikatur in risb s potovanj do dramatičnih pokrajin in poskusov abstrakcije
Skozi londonsko razstavo je mogoče spremljati tudi razvoj od Hugojevih zgodnjih karikatur in risb s potovanj do dramatičnih pokrajin in poskusov abstrakcije. Znano je, da je njegovo literarno delo globoko zakoreninjeno v resničnosti in obravnava teme, kot sta socialna prikrajšanost in smrtna kazen.

Za razliko od tega so nekatere njegove risbe bolj skrivnostne, kot na primer risba Goba, na kateri je upodobljena velikanska antropomorfna goba. Nekatere risbe pa odražajo tudi Hugojeva politična prepričanja, kot je na primer risba Ecce Lex (Glej zakon) z upodobitvijo obešenca, še piše v razstavnem besedilu.

V Galeriji ZDSLU so danes odprli skupinsko razstavo slovenskih umetnikov z naslovom Plameni hrepenenja. Po besedah kustosinje Nine Jeza raziskuje večplastnost človeškega poželenja ter čustev, kot so strast, hrepenenje in intimnost.

V Galeriji ZDSLU bo do 5. aprila na ogled skupinska razstava slovenskih umetnikov z naslovom Plameni hrepenenja, ki po besedah kustosinje Nine Jeza raziskuje večplastnost človeškega poželenja ter čustev, kot so strast, hrepenenje in intimnost. Skozi likovna dela se obiskovalci podajajo na vizualno in čustveno popotovanje, kjer v ospredje stopajo tako subtilne kot eksplicitne upodobitve telesnosti ter notranjih doživljanj, ki poželenje osmišljajo kot univerzalno človeško silo, je zapisala kustosinja.

Vizualne interpretacije poželenja

Razstavljena dela ponujajo raznolike poglede na poželenje – od subtilnih šepetov notranjega hrepenenja do drznih, neukročenih izbruhov strasti. Vsako umetniško delo predstavlja vizualno raziskovanje intime, kjer telo postane zemljevid neizrekljivega. Umetniki se tematike lotevajo na različne načine: nekateri skozi nežnost in ranljivost, drugi z ekspresivno surovostjo ali provokativno estetiko, ki preizprašuje meje zaznavanja.

Hrepenenje skozi umetnost

“Erotična umetnost ima bogato zgodovino, prepleteno s simboliko, cenzuro in osvoboditvijo izraza. Od prazgodovinskih upodobitev Vener do sodobnih eksperimentov je človeško telo v umetnosti vedno odsevalo željo, užitek in telesno izkušnjo. Umetniki v tej razstavi presegajo klasične estetske kanone in se osredotočajo na ekspresivnost, ranljivost ter raziskovanje čutnosti onkraj ustaljenih norm. Njihova dela ne prikazujejo zgolj telesnosti kot take, temveč utripajoči notranji svet, kjer se prepletata hrepenenje in njegova represija, svetloba in senca, bližina in oddaljenost,” je zapisala kustosinja Jeza.

Poželenje kot univerzalna izkušnja

Po besedah kustosinje razstava ni le vizualna predstavitev telesnosti, temveč drzno umetniško razmišljanje o poželenju kot univerzalni človeški izkušnji. V času, ko so tovrstne tematike pogosto potisnjene na obrobje, razstava odpira prostor za novo razumevanje intime in telesnosti. Umetniška dela ne ostajajo zgolj objekti opazovanja, temveč postajajo izkustvene točke, ki gledalca potegnejo v vrtinec čustev, interpretacij in samorefleksije, sklene Jeza.